http://xcglobe.com/flights#show-flight/2480943/
Že včeraj naj bi se obrnilo v jugozahodnik, pa pooblačilo naj bi se. Pa ni bilo nič od tega, prav lep, tudi lepljiv dan se je naredil. Wosa odleti z Lisce na šiht v Pohanco. Jebigasad. Je treba bit tudi na šihtu. Danes zjutraj se je lep sončen dan že zibal v vetriču. No, končno se vreme le dogaja po napovedih in lahko mirne duše odkolesarim na delo. A dan se ne da. Na Švarču zmeren JZ, na Orešju JV! WTF?! Gradienta kar nekaj. Ajaj. Gabi pisari, ajd na Švarč, dobro je in še bo. Proti koncu šihta se (končno) oglasi Miha, če bi kdo Orešje. Trznem in odpicikliram domov, spustim, nahranim in napojim Izo, Irena še dela, zamenjam cote in hop z opremo v avto. Na pristanku prestopim Mihi, ki ima s seboj mladeniča, ki bo na startu malo pohendlal z nekim starim tandemom, potem pa spustil avto.
Zdi se mi, da veter pada, termike v taki sparini (čez 31 stopinj!) ne more bit v obilju. Na pol se sprijaznim s curažo in odletim. Zrak pa zagrabi.
Za odletet ne bo, lahko pa raztegnemo glajzarco. In tako je bilo. Tipal sem konce in si vzel čas previdno nategovat stranice. Iz peskovnika se ni dalo odlepit, znotraj pa je bilo nescurljivo. Luštno za dejansko pošihtno zezkanje. Po urci in pol iztisnem debel polmaraton ter se čez grad po sredi doline odpeljem nad pristanek, kjer pa kraljuje visoka trava, naprej pa pšenica, tako da je bilo treba sestopit eno njivo naprej.
Miha je vmes že pristal, Marko, ki je hendlal, mu je spustil avto in odšla sta pred mojim prihodom. Opreme se mi ni dalo zlagat in je v rinfuzi romala v avto. Preizkusim še nalaganje treka iz navigatorja (vidi, stvarno radi!) in gas domov. Pivo.
Lenart prestavi prihod domov na jutri tako da Irena prekine s peko palačink in se mi pridruži pri sprehajanju psa. Palačinke pripadejo meni. Njam!
 |
| včeraj |
Ni komentarjev:
Objavite komentar