4.5.2022 (sre), Orešje, majsko prebujenje

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2479390/

(obletnica Titove smrti)

Prolog.

Pomlad se precej burno prebuja in brsti. Za letalce na sape preburno, saj se izmenjujeta sončen veter in mokro zatišje. Dobro, nekateri najdejo uravnotežene trenutke vmes, na primer v petek, ko se je letelo z Ivke v Poreč, pa iz Prekmurja na Dobrovlje, pa nato v soboto, ko je Orešje dalo novo 150+, Kondorji pa so se z Lisce razleteli do Vrhnike, da ne govorim o tapravi bolečini, ko mi je zverinsko odletel rekord Veternika. No, slednji ob kršitvi, tako da uradno ni veljaven, a vseeno, je. Tudi sicer je bilo precej kršitev, na sumu imam tudi neobjavljene Kondorje (Tomo, Drago). Skratka dan D. Sam sem ta vikend že prej načrtoval za družinski izlet in se tega držal, saj je bila nedelja že zelo vremensko sumljiva, ne gre pa vse v en dan. Bo že še letenja.

Pride sreda, ko so prazniki za nami, ko se vreme izlije in izpiha in kaže na kak dan ali dva, ko bi se bilo mogoče enmal prezračit. Razmišljal sem celo o Korički, a je bila napoved tako nezanesljiva (sape pretežno južnih smeri...), da sem raje predlagal Orešje. Miha je bil takoj za. 

Lenartov avto je še izpred praznikov pri mehaniku, ki je včeraj sporočil, da je golf že popravljen. Ok, morda pa bi se dalo kaj skombinirat. Tako pride Miha pome domov, greva še po njegovo opremo in do mehanika, kjer za 25€ prevzamem popravljen avto. Podaljšava do pristanka in nato gor s kolegovim avtom, kjer je že vsa oprema. Dobro, nisva najbolj zgodna, a napovedan je dober gradient in upava, da Bizeljskega ne zastre razvijajoča oblačnost ali bognedaj kak dež s Kozjanskega.

Start je na najino zelo prijetno presenečenje vzorno pokošen. Avtor neznan, zelo verjetno pa je bil Toni. Hvala! Kar hitro se pripraviva. Že doma sem gruntal, kaj obleč, pa sem se le odločil za puhovko. Lahka je, zagotovo topla, vrag ve, kako je visoko zgoraj. Piha sumljivo, včasih močno gor, na trenutke pa posvaljka krilo na dol. Potegnem prvi in gre lepo, le na začetku malo poskakujem, da pridem do brega. Ko lezem v vrečo, se ta odpne! Ma jebemusuncežarko! Doma sem včeraj lepil zic (raztrganina zadaj levo) in ugotovil, da sem na zadnjem letenju moral zgubit improviziran hakeljc iz kroglic za pripet kokpit, pa sem ga začasno nadomestil s karabinčkom, ki sem ga snel s starega gps. Zadeva deluje, kljukica za zapet žakelj pa še vedno ne. Kasneje sem se še nekaj trudil vrečo zapet nazaj, a sem obupal, saj bi za to potreboval obe roki, to pa nisem bil pripravljen vložit. 

Želja je, da se splazim do Sromelj, pa nazaj, kar prej zaupam Mihi, da ve, da zna biti reševanje v tisti smeri. A breg me ne spusti od sebe. Praskam nad krošnjami med startom in gradom, pa nič, ko zagledam Miheca, kako visi nad anteno. Zapodim se tja, a že nad sedlom se oglasi vario. Povrtim zadevo, ki se izkaže za čudovit miren in konstanten stebriček na 1,7k! Oho, lepo to! Nad menoj oblačnost, a delujoča. 

Na vrhu sem močno zanešen nad Cesargrad, a nič zato, višine je dovolj, si mislim in pohodim gas proti svetim goram. Hja, je kar nekaj vera v čelo in gre počasi, ampak tam le dobim še neko dviganje, sicer skromnejše, a višino le popravim. Z vsakim obratom se bolj vidim na drugi strani Špička, ko pa se spustim tja, pa hitro tonem. Igra živcev. Ne gre se več za povratek, ampak za vprašanje če bom sploh splul iznad hoste do kakega pristanka. Ok, Curec vseeno lepo reže v čelni veter, a sem že globoko pod vrhom hriba in nad kuclji spodaj le ugibam kam točno vleče. Oudie pravi, da je JZ, kar pomeni, da sem v leeju. Debelih oči iščem zaplate trave med vinogradi in ni mi do poskusov praskanja nad koli. Izkoristim Z sape in se vržem na V stran ceste in se pustim odnesti do velikega travnika pri OŠ in se tam priguncam na tla. Uf, dobro se je izšlo...

Sporočim Mihi, ki pa se je ravno odpravljal peš gor po avto, saj je bil prepričan, da sem jo ucvrl nekam proti Lisci. Saj, le prav daleč ni šlo... Pri meni je še preden pospravim in pivce se prav prileže, gor na klopci pa še eno.  

Rešen dan.