http://xcglobe.com/flights#show-flight/2482521/
https://photos.app.goo.gl/LgRaXDueQZn1E1tY7
Ta teden sem še na krilih nedeljskega letenja in me niti malo ne moti malo neletljivega vremena. A Mitja je že v pogonu in na, po napovedi najlepši dan v tednu, v četrtek že zbobna piknik na Orešju. Ok, kaj pa čmo drugega? Vabim Ireno, zato grem na šiht s pežojčkom, da lahko ona kasneje pride skupaj z Izo. V službi padem not, da hitro podelam, kar je nujno in se ne ukvarjam z okoliščinami. Miha bi šel prej letet, preseneti pa me Roberto, ki tudi prihaja. Na pamet se z njim zmenim za ob pol dveh na pristanku. Naknadno opazim, da Mitja pride šele popoldan, Gabi pa gre letet na Švarč. Hm, šele takrat pogledam napoved, ki kaže kar nekaj vetra, ki bo držal do večera. Torej nekega hudega letenja ne bo, lahko bi mirno šli malo kasneje. Ajebigasad.
Na pristanek pridem po opravičilu s skoraj polurno zamudo, a se Roberto in Miha ne razburjata. Bolj ju skrbi nažiganje vetra. Na startu ni nič bolje. Le da vleče z vseh strani. Ja, nič. Z Miho se počasi pripraviva in greva. Kolega prvi, jaz za njim. Roberto niti ne da opreme ven iz kombija.
Prvič se mi odlet podre, moram ponavljat. Drugič le speljem in veter me takoj skatapultira gor. Malce potipam okoli in opazim, da ni le veter, ampak se da tudi kak steber zavrtet. Sledi dobro urca zezkanja po peskovniku. Drži lepo, a le nekje do 0,8k, kar me drži v ožjem dvorišču, ne morem na Bizeljski hrib, kamor me vleče. Po povratku z hrvaške (ni mi do glajzanja) razmišljam o toplandingu, a se ne odločim ker: avto imam v dolini in moram tako ali tako dol, pa še pivo je treba kupit, saj ga Miha prej ni vzel, da se ne spari medtem, ko bomo leteli. Ne zdi sem mi dobra zamisel za hec poskušat pristajat gor, saj je kar vetrovna loterija. Ni mi treba in grem dol do avta. Za bonbonček še malo povrtim nad ravnino in v razgibanem zraku sestopim v pšenico. Hotel sem se izognit visoki travi in pšenici, a me je nekaj metrov prezgodaj spustilo na tla, tako da sem s coto v zraku odskakljal ven, na še neporaščeno njivo.
Ok, letalni del dneva je rešen. Ni bil ravno v nek hud užitek, saj kombinacija občutnega vetra in nekaj termike zagotovi kar zmeden rokenrol. Opremo zbašem v avto, pa k Jožici po pivo. A trgovina je zaprta, Jožica pa se na telefon oglasi iz vinograda. Grem na Bizeljsko, kjer se oskrbim z nekaj siskspeki, saj gor baje piva zmanjkuje.
Gor pa že pravi piknik, kar prej iz zraka nisem opazil. Zadeva se zavleče do mraka. Ena runda jih vmes še odleti, pod večer pa veter res ojača in nekaj jih ostane na tleh.
Super dan.
Piknik: Mitja s Katjo. Jakobom in Aljažom, Wosa s Tinco in Lučko, Beli in Natalija, Toni (hvala za košnjo!), Franc bi še letel, Gabi je pripeljal Dragota, Roberto je bil sam, Žare je še letel na koncu, Miha in jaz pa na začetku.
Ni komentarjev:
Objavite komentar