četrtek, 5. maj 2022
5.5.2022 (čet), Orešje, Ponovno iskanje zahodnega prehoda
Wosa napoveduje še en letalni dan pred fronto, Gabi reklamira Švarč. Dopoldan vidim, da zna res bit, pa predlagam... Miha je takoj za, Wosa pa tudi. Ker je lahkih nog in bolj pri času, gre gor peš. Sam odpicikliram domov po opremo in ob enih že čakam Miheca pri odcepu za Orešje. Na startu najdeva Woseka, ki se suši po hitrem hajku. Kljub oblačnosti kaže dobro, ptiči se vozikajo nad grebenom. Ni kaj filozofirat, gremo v zrak. Wosa prvi, midva kmalu za njim. Interni načrt je isti kot včeraj - Sromlje pa nazaj. Takoj zapnem nekaj in se počasi odvrtim gor. Vmes je treba še malo iskat, a gre na 1,3k, ki se danes zdijo carski, čeprav sem močno zanesen nazaj, vse do meje. Če bi bil kak drug dan, bi se spustil z vetrom. Enkrat bo spet treba. Tako pa opazujem Woso, ki pobira, tako se mi zdi, na sredi doline in se potem spusti proti Bizeljskem. Super, bova dva odkrivala Orlico! Grem za njim, Curec dobro reže v veter. Wose sicer ne vidim več, najbrž je že kje naprej. Sam se nekako priguncam do kamnoloma, kjer bi že moralo kaj zabrbotat. A ni nič, le počasi tonem. Razmišljam o Bizeljskem hribu, a sumim, da se ne bi izšlo, pa se obrnem nazaj proti gradu. Tja gre precej hitreje in nad gradom tudi začne delat. Wosa se vozi po sredi doline (ni šel naprej), Miha visi nad anteno. Grem raje na hr stran. Na sredi preskoka se da še malo pobrat in nad Cesargradom tudi in lahko obrnem dolg jezik na vzhod. Nazaj gre udobno, a zbode me, ko widim Woso prihajat od Bizeljskega. Bemdi, vidiš da se da! Oprimem se še zadnjih sapic in nad startom povrtim dokler gre in hop čez dolino. Prešvoh. Dovolj le za čez dolino in na pristanek. Kasneje vidim, da je Rok še malo več izmozel prav nad gradom, kar je zadostovalo za povratek čez Bizeljski hrib.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar