Vetrnik, 27.9.9.2023 (sre), Okoli Vetrniškega peskovnika

Let: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2580190/

H&F: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2580230/

Najdem si čas, da na kondorjevem sajtu uredim prikaz zadnjih letov, pa potem še windguru prikaz napovedi za Veternik, saj star link ni deloval. Ko tako gledam napoved, mi gre skozi glavo, da sploh ni tako švoh in bi bilo za porabit. Čas je, ur je viška, pa grem. Malce pozno, ampak jebigasad. Nihče drug se ne prijavi, le Miha se opraviči.

Biciklistično dirjanje domov, kjer spustim Izo, ki (packa!!!) znotraj praska po vratih (ajme!). V tistem pride tudi Irena in spet se med pripravo opreme naposlušam pripomb. Upam, da bom gor pred tretjo in okoli treh v zraku. Ne pričakujem nič, vem da se bo dalo odletet in se veselim hoje nazaj gor. 

Zadnjič sem na Orešju za letos sklenil letenje v kratkih rokavih in tokrat že vzel tudi jopico, čeprav je še prijetno toplo. Bolje malo zašvicat, kot da te zazebe, si mislim. Stare kosti pač.

Po poti vidim, da se veter čuti do tal in si že predstavljam kako trese vrečo na startu. Ko pridem gor pa presenečenje -  vreče ni. Bemusuncežarko! Ok, s seboj imam špago za take primere in jo nataknem na vrh droga, kjer manjka tudi ročica za pripet vrečo. Najbrž je kar pošteno pihalo, da je vse to odtrgalo. Ampak, kje pa je zdaj vse to? Vrečo bi še lahko odpihnilo, ampak če je obtežena s kovinsko palico, pa ne bi smela biti prav daleč. Vendar je ne vidim nikjer v bližini. 

Grem se pripravit. Še enkrat si nastavim sedež - krepko skrajšam žakelj, oz odaljenost od nožne plošče. Res sem bumbar - sedež si nastavljam tri leta in pol po nakupu. Ampak v zadnjih letenjih res ugotavljam, da se moram pošteno stegnit, da se naslonim na plato, pri tem pa zlezem dol, namesto, da bi bil nabit v zic, kot sem bil po Klemnovem nasvetu na testu Advance zica pred leti in je bilo ok.

Ok, gremo v zrak! Ko sem pripravljen za odlet (prav lepo vleče), pride gor skupinica treh upokojencev in ena od njih se prav razneži, ko vidi padalo. Pove, da je že letela, uganem da na Maliču, in da bi še šla. Prekinem vse skupaj in ji dam Gabijevo številko z obilnim priporočilom. Gospa se zahvali ni se pripravi na slikanje vzleta. Vmes veter crkne.

Odletim, ko spet malce potegne in zrak zagrabi, da se spajsam nad vrh za fotosešn fenice tam pri harfi. Luštno, pol plana je izpolnjeno, pa grem lahko šnofat okoli, kje bi še kaj dalo. Nič, razen klasike pri tabli nad Kozjem, kjer gre nevarno blizu 1k, ki je meja, ko se moram vrečt čez na Resnika, ta pa danes ni načrtovana možnost. Porinem na zahodni greben, ki tudi nekaj drži. Dela, saj gor zelo dobro voham gnojšnjico z njive v dolini. Rinem in tipam proti Lesičnem, a se udira in se kmalu vrnem. Tisti smrad še vedno brbota in tokrat se bolj potrudim ter ga lepo zvrtim, tokrat do malenkost pod 1k, ko pa je res treba it preizkusit, če tudi v zavetrju kaj dela. Uživam v razgledih na poznopopoldansko krajino.

Trapec računam, da bo zadaj bolj vzhodnik, pa grem prav na Resnika, namesto naravnost na Ravni log, kjer bi sever moral porinit gor. Seveda ni nikjer nič, tako da malo trepetam, če se bom varno privlekel do Švarča, a gre in tam se postavim v sever ter tako skoraj bočno drsim po grebenu. Prižge se še upanje, da se spravim do Koprivnice, a se mi dokončno udre pri preskoku na naslednji grebenček. Sem kar miren, saj spodaj ni videti nekega vetra in upam si pristajat v dolino severno od kuclja. Mehko sestopim.

Ok, letenje se je super izteklo, zadaj pa še pešadija, da bo dan prav zaščpičen. Obljubim si, da se bom držal ceste, brez bljižnjic, ki se navadno končajo v kakem neprehodno poraščenem bregu. Lepo gre in na cesti zdržim do ovinka, kjer vem, da je bližnjica. Ta pa se seveda gre skozi hudo goščo. No ja,  par metrov sem zgrešil. Gor sem prej kot v uri. Fajn.

Pri avtu odložim nahrbtnik in po robu travnika se odpravim še do vrha, vmes pa iščem našo nesrečno vrečo. Ni je. Kaj čmo. 

Domov grede se ustavim še po manjših nakupih, doma pa spacam kočerjo za oba. Meni se zdi super, Ireni tudi, če le ne bi bilo... Iza je bila na zelo kratkem sprehodu, zato vztrajno teži, da jo pod noč zapeljem okoli, potem pa je mir in si zaslužim film tedna. Se da preživet.

Nova nastavitev zica se dobro obnese