Let: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2577855/
HF: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2577835/
Potem, ko sem si včeraj malo privezal dušo, sem danes bolj spravljen s svetom in vesoljem. Vremena spet ne gledam, v oddaljenem spominu je obet nekega jugozahodnika, ki bi utegnil zmotit za danes načrtovano paramotoriranje. Načrtujem bolj gospodinjska opravila, kot kuhanje marmelade in izdelava višnjevca, za kar sem se že včeraj polno opremil. Ireni pa se gre na izlet. Vem, kaj to pomeni, a vseeno pristanem. Morda pa bo. Gremo na Bohor. Toplo vreme me premami, da grem bos. Na začetku se makadam ostrega kamenja vleče, a tudi kasneje v gozdu ni veliko bolje, saj so neurja dodobra sprala poti do ostrega kamenja. Ko proti vrhu, spet po gozdni široki makadamski cesti še zgrešim odcep za kočo imam na povratku vsega dovolj in si do gozdne poti obujem tevice. Dol grede sem kar obut, sem obupal nad Bohrskimi potmi. Kljub vsem začimbam gremo še na kosilce na brestaniški ribnik.
Doma ima Irena silno veliko za delat, Iza je sprehojena, mene pa ščemi spet neavadno lep dan. Na Bohorju sem gledal zdrave bazice in občutil taprave sapice, na katerih sem si čisto predstavljal povrtevat. Prešinilo me je, da je nekaj dneva še ostalo in Orešje bi me lahko vzelo gor. Spokam se in oddirjam. Razmišljam, da bi poklical Miha, a prej še vržem uč na avp Orešje, ki pa me strese. Kako je lahko tam sever?! Vse naokoli je jug ali jugozahodnik, tam pa sever. Zdaj, ko je postaja na vrhu hriba, ni več izgovorov na rotorje. Švarč pravi zahodnik*, merilec hitrosti pa itak ne deluje. Mrzlično premišljujem, časa ni veliko. Orešje je naju z Mihcem že tako prizemljil, ko je bilo vse naokoli v zdravem jugu, tam pa žalostno brezvetrje. Ah, klinc! Na Švarču se da odletet tudi v zahodniku, pa potem peš gor in dan bo rešen, si mislim in grem.
Na Švarču naletim na Jako, ki še vedno kampira poleg podirajoče se hiše. Med preobuvanjem rečeva par besed potem pa hitro po lepo, na široko očiščeni stezi na sveže pokošen start. Piha čisto pohlevno, predvsem pa piha gor, morda bolj iz zahoda, tako da trakec na grmu ne kaže nič. Klobase pa itak ni na drogu. Trakec prestavim na nek kol in tega zapičim blizu postaje. Zdaj pa je trakec bolj vesel.
Hitro se pripravim in se brez velikih obetov spravim v zrak, ki zagrabi. Malo pogrebenarim in raztegujem varno cono, dokler ni več poberljivo. Za konec se zapeljem krepko ven, kjer ne spusti takoj, pa nazaj pod breg pristat. Pristanek je bil spet neroden, z vetrom, pa na koleno. Ajaj, neroda.
Pospravljanje se malo zavleče, saj Oudie ne more poslat treka na Seeyou cloud, pa se vmes hecam še s tem, a na koncu obupam in pustim. Pot gor mi je v slast in kar letim po cesti. Kalo lahko je hodit, če si obut! :)) Pri avtu med ohlajanjem spet klepetam z Jako (morami naredit spoznavni piknik!). Zdaj se mi že mudi, da pridem še ne prepozno na Trubarjevo, da voščim Kajotu za 22 let. Vmes pa še domov, se stuširat, preoblečt in darilo zavit. Ja vem, lahko bi to prej, ampak dan se je tako obrnil.
Dan zaključim s prijetnim večerom z bratom in svakinjo, nečakoma in za konec še s starši, ki mi dajo darilo za Ireno, saj se nikakor ne dobijo v živo.
Za zapomnit: s telefonom so neki križi, saj mi kot nor kuri podatke. Do včeraj je pokuril celo mesečno kvoto podatkov, še pred enim mesecem pa sem ugotavljal, da v povprečju ne porabim niti tretjine zakupljene kvote. Ugotovim, da večino porabi klinčev Instagram, pa sem ga zato zbrisal**. Po tem mi čudežno začno delat obvestila iz xcglobe in zpls app. Svašta. Včeraj je Oudie live še lepo delal, danes pa se nikakor ne more povezat v seeyou cloud (kao napačen login...). Na poti domov, v avtu, ponovno zaženem telefom, prižgem Oudie in hudič se preko Oudie live le poveže ter pretoči trek na naviterjev server. Tako je to, če ne želim vsake dve leti nabavljat nove opreme. Bo že.
* Izkaže se, da je podstk o zajodniku osd sobote zvečer...
**Kaže, da le ni bil Instagram tisti, temveč prenosi basketa - Courtside 1891.
Ni komentarjev:
Objavite komentar