Veternik, 6.9.2023 (sre), Sonda za tandema gre do Kuma

http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2574591/

Po posoškem vikendu, ponedeljkovem praznovanju rojstnega dne in torkovem krepko podaljšanem šihtu sledi sreda, ko naš basketaši igrajo v četrtfinalu na SP. Že od vikenda naprej le lepo anticiklonsko vreme, jasno, vleče SV, bazice. Za vikend se znova odpravljam v Posočje, tokrat klubsko. Danes se mi zdi mamljivo za Veternik, a se nekako odločim, da bom raje gledal tekmo. Prejšnji dan obupam nad iskanjem televizijskih prenosov, pa zakupim eno pretočno storitev za ogled vseh (še preostalih) tekem tokratnega svetovnega prvenstva. Lovro je neizmerno vesel. 

V tistem pokliče Gabi, da gresta z Woso na Veternik tandemirat in me lahko odpeljeta gor. Ne, hvala, bom gledal tekmo. Traja 15min , da me prekuha in pokličem nazaj, da grem. Jebeš tekmo, jo bo gledal kasneje, vmes pa se izogibal informiranju. Zaključim z delom in v Rogljičevem stilu odkolesarim domov, vmes pokličem Mihca, ki ne more, se opremim in naprej v Koprivnico, kjer me pobereta kolega. Sicer nisem prepričan, da bo tako pozno šlo čez hrib, na južno stran, a je president prepričljiv, tako da se vdam v usodo, Bo že nekako. Povem zgodbo s tekmo, Gabi pa veselo prižge val202, kjer tekmo prenašajo. Proti koncu prve četrtine pridemo gor.

Lokalni gospodar je prihiši in v pogovoru nam ponudi, da pospravi grmovje pod štartom. Ne vem zakaj se Gabi tega brani, jaz sem za, pa da pomagamo, pa čeprav vsaj s piknikom. 

Na sedlu lepo vleče, vreča služi namenu in kaže, kar želimo videt. Veter še zdaleč ni tako močan kot po napovedih, a smer je prava. 

Ni kaj, na Veterniku pionirska tandemaša se seznanita s potnicami, sam pa se potrudim čimprej naredit prostor za kolega in jim posondirat zrak. 

Ne osramotim se z odletom, vse gre lepo, razen nekaj vejic posušene košnje v vrvicah. Breg sramežljivo zagrabi, da se nežno spajsam nad greben. Sto metrov nad startom mi je prenizko za preskok na Resnika, vzhodnem grebenu pa ne zaupam preveč, odkar mi je Gabi pred nosom pobegnil na Bled. Poskusim bolj spredaj in tam res najdem otvoritev. Gre, a ne do baze. Višje je že kar spihano. Opazujem kolega, kako odletita in se vozita po bregu. Težko cenim, če sta se pobrala.

Ok, plan za danes, če se poberem, je recimo Lisca pa nazaj, da ne rinem spet enosmerno v Kum. Sicer me odnaša na jug, a porinem nad Ravni log, kjer pa ni nič. Izberem ziheraško možnost in se namesto v Bohor raje z vetrom spustim na zahodni rob Šedma. Če že scurim, da je to vsaj v civilizaciji. V glavi mi šumi, da sem se v tisti luknji že nekajkrat pobral. In res me tam lepo strese, da lovim coto vse naokrog, a v povprečju pa le gre gor. Edini klofer dneva ni kritičen.   
Naprej, po južni h kucljih Metnega vrha, grem po bazicah, ki pa jih ne dosegam. Zadam si obrnit Ledino, pa nekako nazaj. Računam na desni breg Save. 

V tistem se nekje med Zajčjo goro in Kompoljami skuha oblaček, pa skočim pod njega. Nič. Lahko bi se držal načrta, a se zavem, da povratka ne bo, saj je vseeno preveč vetra za zdaj že švohne razmere. Vračal se bom z vlakom, to že vem. Pa gremo od postaje, do postaje, do kod bo šlo. Morda celo do Radeč. In tako naslonjen na hrib nad Kompoljami vrtim balončke, ki jih ptičurine seveda (vsaj na videz) z lahkoto poberejo, mene pa le nekako držijo pri življenju. Grem nad Dragotovo hišo, kjer je spet treba vrtet. Sem v precepu, ali se res naslonit na greben, ali pa imet dolino v dosegu. Rinem naprej s pristanki v doletu. Začuda ne spusti, dokler se ne zapeljem pod Kum, do Jagnjenice, kjer pa že nimam več volje preveč opletat in se osredotočim le še na varen pristanek. 

Kolegi so že opazili kje sem, pa poprosim za prevoz do piva. Stanko pride v trenutku, ko si oprtam spakiran rukzak, na štacjonu naročiva pivo 20min pred vlakom. No, vmes pride še en, ampak, ko ga šljivi. Rečeva eno ali dve o pokojnikoma. Za pivo spraskam zadnje evre, karto za vlak pa kupim na avtomatu s kartico na kartico SŽ. Nobl. Ta kartica sicer pri kondukterju ne zagrabi, a verjame tudi papirnemu računu. Proti Brestanici pokličem Gabija, ki mi je avto že spravil do svojega gradbišča in hišograditelj si vzame čas, da pride pome, za likof pa mi odpre še piksno hladnega, ki steče, medtem ko malo planirava vikend. Tapriden mora naprej delat, luftar pa domov, psa sprehodit.

V redu, se mi je zdelo, da bi to znalo bit vreme za Veternik, le taprave volje ni bilo, da se ne bom zdaj izgovarjal na pomankanje časa. Vesel sem, da imam letalno podjetne kolege, ki me zbezajo iz luknje, pa po letenju še nazaj do avta. Cenim to zdaj, ko se dogaja.

Kaj se da:
30.4.2022 ob grobi kršitvi
28.5.2023 ob krajšem postanku vmes