http://xcglobe.com/flights#show-flight/2376464/
Čez vikend je bilo nekaj drugačnega veselja, saj smo v sredo zvečer izvedeli, da je Lovro uspešno prestal zadnji izpit in ima opravljeno vse za vse štiri letnike prve stopnje pravne fakultete v Ljubljani, kar pomeni nič manj, kot da je diplomiral!
V soboto je bila trgatev na Žejnem, v nedeljo pa piknik v Selah, da smo spodobno proslavili pravnika v hiši. Zaradi takih stvari prav rad spustim kakšno letenje in kolegom, ki so so obletavali Lisco nisem prav nič zavidal. So še boljši občutki.
Ponedeljek vrača stvari v stare tirnice in na šihtu tudi pogledal nisem v nebo. Ko pa že pozno odhajam domov, prileti Mihatov poziv, če gre kdo na Orešje na en skok. Hm. Preverim razmere - en užiten JV. Zakaj pa ne? Doma se na hitro preoblečem, pograbim rukzak in jo ucvrem proti pristanku, kjer Miha že čaka. Na (lep pokošenem) startu še lepo vleče gor, pa se na hitro pripraviva. Mika me preizkusit novo zapenjanje kokpita. Razpakiram opremo in razmišljam ali res moram obleč dolge rokave pod speedarm. Ja, saj res, kje pa je? Pa ne, da sem ga spet pozabil doma? Saj sem ga dal v čelado! Kje je čelada? Fak! Vreče s čelado ni! Jasno, prejšnji teden sem nekajkrat razpakiral opremo, da sem na sedežu izumljal novo zapenjanje kokpita, vreča s čelado, oudiem in speearmom pa je ostala nekje zunaj (se mi je ob odhodu zdelo, da je še prostora v nahrbtiniku...). Ja, kaj zdaj? Nič, grem gologlav. Tega sicer v življenju (27let letenja) še nisem naredil, a vse je enkrat prvič. Pogoji so mili, pazil bom dvojno in ni hudič, da ne bom preživel.
Ker je tudi oudie ostal doma, bo let brez piskajočega instrumenta, za snemanje pa imam vsaj dve aplikaciji in urco. Bo app kar ok. FlyMe in/ali Navigator? FlyMe se na nekaj hajkih ni ravno pravi čas prebudil, pa raje zaženem Navigatorja, ki ga Mitja tako hvali. Sicer ne vem, kako deluje, a če je kot Oudie, mora delat že, ko ga prižgem. Bo že.
V švohceni sapici gor potegnem in kar v redu odletim. Hecen občutek, brez piskanja in z vetrom v tistih nekaj sivih laseh. Prislonim se na breg in zdi se mi, da nekaj drži. Podrgnem malo okoli skale in se prestavim k anteni, kamor potem pride še Miha. Malo se vozikava tam okoli, a poden je vedno bližje. Kolega gre na pristanek, jaz pa še malo naokoli pa tudi tja. Stran od hriba si privoščim izvlečt telefon in naredit nekaj slik (razoglavi sebki se niso prijeli - ni škode). Lepo pristaneva in v miru pospraviva ter se zadovoljna odpeljeva gor po njegov avto. Sledi pivce, da se potrdi rešen dan.
Zvečer razkopljem Navigator in Seeyou cloud, a zabeležen je le delček leta - tisti delček, ko sem slikaril. Kot kaže, je telefon vmes zaspal, in Navigator je nehal snemat. Ajebigasad. Doživetje je bilo, pa če je posneto ali pa ne!
(Seeyou pravi 16 min letenja)
Ni komentarjev:
Objavite komentar