f&h https://xcglobe.com/flights#show-flight/2757759/
Po tem, ko se grem v nedeljo pošteno prevetrit na Vetrnik, me Robin sprašuje, če bo v ponedeljek tudi letljivo tam. Pogledam napoved in zdi se mi, da bo precej bolje kot na vetrovno nedeljo, ter mu tako odgovorim. On res pride in krasno odleti, žal (ajd!) vmes zarine v rdečo, na koncu pa še topland-a. Jaz to vreme opazujem na pogrebu (soseda, Ljubica). Za torek je napoved tudi nekaj takega, le še bolj vroče je, za sredo je napoved nekega dežja, v četrtek je vojska pa sestanek Levice, petek je še daleč in obeta se mi kuhanje jagodne marmelade. Torej je torek kar za porabit, če se mi bo na šihtu izšlo.
Na šihtu se izide, da lahko nekaj čez poldne odpicikliram domov in potem naprej. Sem sam, Miha se edini odzove, da ne more. Tako že pozen poskušam umirjeno pohitet, ko me pri Pečicah ustavi zapora proti Križam. Ko jih jebe, grem mimo, a se po enem km ustavim, saj dejansko nekaj razkopavajo in cesta ni prevozna. Prilepim se še enemu zablojencu, ki me vodi preko Kostanjka do ceste od Senovega proti Koprivnici. Lahko bi šla čez Šapole, bi bilo bližje, a z LJ tablicami nise želel izpast nevljuden. Tako izgubim dodatnih 20 minut.
No, gor še vedno veselo veje SV, ki daje upanje, da me bo modro nebo vzelo gor. Zelo hitro sem pripravljen in ob navijanju treh planink se lepo spravim v zrak, ki zagrabi. Naslonim se na breg in praskam, ter iščem steber. Tega ni pa ni, komaj se spravim nad vrh, da pomaham planinkam. Kar nekaj časa tako iščem, preden se umaknem do table nad Kozjem, ker lahko končno povrtim na 0,9k. Ja malo, a najboljlje doslej danes. Na grebenu Brediča nekaj da in to porabim za pofurat greben in eno grapo za vrhom.
Na poti ni niti pisknilo, zato reševanje nazaj, pajsanje, drgnjenje grebena, dokler spet ne ubodem en balon čez 0,9k. Spet porinem čez Bedrič, tokrat dve grapi proti Lesičnem, pa spet reševat se nazaj. Ne gre pa ne gre. Spet sledi ene 10 min drgnjenja brega, da najdem stebriček, ki gre tokrat na lepih 1,3k, kjer vročina popusti. Mislim, da je ta šel od Rajmaksa.
Jasno mi je, da danes ne bo nekega kruzanja po Kozjanskem, poskušam pa raztegnit na SZ, kolikor se da. Zamislim si obrnit eno opazno bajto na Vrhovnici (451), a že prej zacurim toliko, da je treba obrnit. Drugi del plana je končno pofurat greben z anteno na severni strani doline. Žal nikjer niti piskne ne in spet se je treba obrnit nazaj proti kamnolomu. Vmes nekaj rukne, a ne znam zapet. Na breg pridem prenizko za ponovno reševanje in le odglajdam lahko proti Kozjem in lepo pristanem južno od britofa (kot ponavadi, pri tleh piha nasprotno, kot višje), kjer sem si že iz zraka ogledal gosto senco blizu potoka, za zlagat.
Pot nazaj gor je na srečo pretežno v zavetju gozda. Spet po cesti, pozdrav kužata, tokrat malo več kot uro s slikanjem spomenika vred. Gor je že brezvetrje. Pri bajti naletim na Tonata, katerega ga pobaram za granitne kocke, ki jih ima tam na kupu. Dobil jih je zastonj, za odvoz. Bo zame povprašal pri enem znancu, ki jih mogoče ima.
Kar dobro rešen dan. Zvečer pa še s psom na sprehod - še vedno se me drži kot klop, da mi snemanje njenega treka ne pokaže nič novega.
Ni komentarjev:
Objavite komentar