Švarč, 28.11.2025 (pet), En hf za rešit November

HF: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2728156/

https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2728157/

Za vikend se obeta nekaj neoblačnosti, če ne že sonca. Naj bi vlekel nek sever, v petek celo z nekaj gradienta. Privlačno, ampak ne dovolj za dopust, da bi lahko bil ob 12h na startu za mogoče, mogoče malo pojadrat. Wosa si to lahko privošči. Kondorji razmišljajo o Lisci, Gabi pa ustreli Švarč, na kar se odzoveva z Miho, Wosa se pa tudi preusmeri tja namesto na načrtovani Vetrnik. Skrajšam šiht, odpicikliram domov, se pripravim z lahkim zicem. Miha me pobere in ob 15h smo pri Gabiju. Ja, tudi Wosa, ki je že odletel do Gabija in nas čaka, da gremo skupaj gor, on le do avta pri kapelici. Lep pohodek, Rok si vmes premisli in podaljša z nami do starta. Po slabi urci hoje smo gor.

Brezvetrje, mrzlo, malo pred sončnim zahodom. Dolgo nisem bil tu. Gabi odleti, Wosa tudi, elegantno, vzvratno (!) s (sposojenim) Xenon-om in gre led o kapelice, do avta, pa domov. Gor ostaneva z Miho, ki se malo lovi s štrikci svojega reverzibilnega zica. Na koncu se spomni, da nima špeglov, ki jih, že priprt, iščem okoli svoje Skalice. Najdem jih, gredo v žep. Kolega potem odleti, jaz pa popravljat krilo, pa potem še špage in gurtne, ki sem jih nekako, sam ne vem kako, obrnil med naknadnim rogoviljenjem okoli krila.

Ko je vse urejeno, potegnem naprej. Ugotavljam, da s Scalo vzvratno ne bi šlo, saj je bilo potrebno kar nekaj teka, da se je lenobno spravila gor in nizko dol zagrabila zrak. Lepi razgledi na zahajajoče sonce. Višine je dovolj in preizkusim zavoje le z nagibanjem, kar se razvije v wingoverje, ki jih prekinem, dokler sem še globoko v coni udobja. Vseeno ni toliko višine, da bi li lahko privoščil  kakšno reševanje nepredvidenega. Potrebnih je par zavojev blage spirale, da pridem nižje v položaj za pristanek. Na koncu se izkaže, da sem prekleto nizek, saj sem pristajal v breg. Zaskrbel me je nek kabel, ki sem ga prepozno zagledal, a sem udobno zvozil čez in pristal 10m pred načrtovano točko, pri Mihu. Ok, le prsti v sezonskih rokavicah so premraženi od teh nekaj minut v zraku. 

V Gabijevi hiši prijetno diši in pivo že čaka. Kuhane klobase, ki jih je naredil in prinesel Miha. Zmanjka časa za drugo obljubljeno pivo (kdor pride na pir, dobi še enega gratis), gostitelj mora naprej. Miha pa prav tako, saj je Resetu dogovorjen z morebitnim kupcem njegovega Mentorja. Tja prideva skoraj istočasno z Zagrebčanom in predno spijemo pivo, je Mentor prodan in plačan. Tako se dela.

Doma sem globoko v noči, a Izi ni hudo noter na toplem. Pojeva, kratek večerni sprehod pa pripravljat za Lenartove vikend fešte.

November je pod streho.