https://xcglobe.com/flights#show-flight/2724813/
Topel praznični podaljšan vikend, v nedeljo še zunaj cvrem ribe, nedeljsko nočno neurje ob prehodu fronte, res močno piha, Iza cvili in ob treh zjutraj jo spustim v spalnico, ni druge, ponedeljek že jasen z nekaj gradienta, torek še jasen, za nadaljnje dni se pa že obeta inverzna megla pri tleh za pretežni del dneva. Že včeraj, v ponedeljek, me malo navija za letet, a nisem pretirano gledal vremena, le gradient, pa tudi mokro je še, si mislim. Čeprav je popoldan zgledal lep. Jebiga, ne gre. Torek je priložnost, ampak, ali se mi da poskusit?
Nič se ne pripravljam, zic še vedno visi na galeriji, na šiht grem s piciklom, dan se že dela, mrzlo je, da si nataknem rokavice. Na šihtu čistim za sproti. Kondorji se odpravljajo na Lisco. Tuhtam in sklenem, da je vredno poskusit na Orešje, Lisca je predaleč za predvidene obete. Objavim, malo pozno se odzove Miha, ki se je zataknil v službi. Vzamem si na lahko. Med kolesarjenjem domov opazim hud dim na hrvaškem, ki se zadene ob inverzno plast in tam razlije, kot pod stropom. Bolan Lovro doma je presenečen, soproga malo kasneje malo manj, ampak tako je to. Ko odhajam z dvorišča, na radiu pravijo, da je še tri ure in pol do sončnega zahoda. Bemti, so kratki dnevi.
Na pristanku naletim na Žarota in Drageca, ki sta pravkar spakirala in gresta na sedlo po drug avto, pa me vzameta s seboj, Miha gre potem kar direkt gor. Kratek sprehod mi dobro dane. Na startu lepo vleče, Miha pa je že skoraj pripravljen in kmalu odleti. Vzame ga gor. Tako kot ptiče, ki lepo markirajo nebo.
Lep odlet z malo telovadbe s Skalico, da se prav postavi. Zagrabi in veselje se začne. V takem bo grebenarjenje čisto ok, sem sprijaznjen. Cilj danes je, poleg fajn se imet, preizkusit novo nastavitev zica, tokrat brez sedalne deske, da je vsaj malo bližje mojemu dragemu (in zmahanemu) gto-ju. Pa popeglat, kolikor se bo pač dalo.
Otvoritev za gradom, itak nizko, ne upam si daleč, ne vem, kako dela dan. Nazaj na Silovec pa čez, na hrvaško, kjer kolega že drgne greben. Tam poberem nad anteno in spet proti cerkvici za Klanjcem. Gledam dim požara v Sv.Nedelji in tiščim predaleč. Nazaj grede bentim čez sebe butla, evo, zdaj boš pa po nekaj minutah lepo scurel, saj se tako nizko (380m) ne bom mogel več pobrat.
Pa je breg le zagrabil, vsaj toliko, da sem se s to višino privlekel na zahodni greben, ki go ga obletavali ptiči. Ni hudič...Miha visoko leti nazaj proti Orešju, sam pa spodaj mulim nulce in balončke, da ne potonem in se počasi, počasi v družbo ptičev pajsam gor. Uspe mi splezat nazaj nad greben, kjer je lažje pobrat na dnevni plafon 600 metrov za udoben preskok nazaj. Z Miho se srečava pri startu in imava kratek fotosešn. Dan še dela, pa grem še drugič za grad po zalet za še enkrat čez Sotlo.
Mimo starta opazujem kolega, ki poskuša pristat gor, pa preleti čez start in mora v nov poskus. Pustim ga tam in potegnem čez Silovec in naprej. Spet čez anteno na Japici in tokrat proti ovinku. Obrnem prej, da bo ziher. Zdaj mi je pomembno le, da se zanesljivo privlečem do pristanka. Ziheraštvo se obnese in Japico priklopim dovolj visoko, da se da hitro spravit nad greben in tako tudi nazaj na Orešje. Kolega ni več na startu. Še zadnjič potegnem za grad, tokrat nekaj metrov dlje, saj se moram le še privlečt do pristanka. Nazaj čez grad po sredi doline. Preizkus gasiranja na polno, pa spet tipanje minimalke (23km/h), za konec obrat spirale in pristat.
Lepa urca in pol, med pospravljanjem sonce že potone za gradom. Onima dvema je lahko žal, da nista šla še enkrat. Kolega je medtem že doma, kamor povabi na zaključno pivce, kar z veseljem sprejmem. Pokaže projekt sklede za narezek iz dog starega soda. Zelo zanimivo! Doma sem takrat, ko bi se normalno vrnil s šithta. Bolje tako, z letenjem. :)
Vrhunec dneva je bilo nizko pobiranje na zahodnem cesargrajskem grebenu, ko smo s ptiči iskali in skupaj vrteli balončke, da sem se na koncu izvlekel (ptiči pa itak :))---
Zic brez deske se obnese, je udobno in bolj domače, je pa manj odziven na krmiljenje s prenosom teže. Naslednjič grem spet z desko. Radio sem namestil, a ga pozabil prižgat, uredit moram še pritrditev mikrofona na eni in ustnika za pitje na drugi strani. Nova zaponka na gumici za žakelj se obnese. Arrowa zdaj znam tudi pospravit v rukzak, čeprav gre zelo na tesno.
---
Ni komentarjev:
Objavite komentar