Orešje, 15.6.2025 (ned), Nedeljska glajzarca

https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2695547/

s hojo: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2695595/

Letalne sile ni, razmer tudi ni, doma je za preživet. Žare sprašuje za hrvate, kako je z notami, saj da so razmere pri nas letljive. Preverim in mu sporočim, da ni notamov, le Cerklje so aktivne, ker je dan odprtih vrat preden armejci začnejo naslednji teden ropotat po prisvojen si ogromnem peskovniku. Neki džeti že rohnijo okoli. Nedeljsko dopoldne, po ribe na Sromlje, žarčič, (skoraj) vse lepo in prav. Po kosilu in razmisleku se odločim zlit preostanek vina iz kozarca nazaj v steklenico ter vseeno preverit Orešje, kjer postaja oznanja lep jug.

Plan je avto pustit na pristanku spodaj in peš gor, da se kosilo usede in glava sprosti, potem pa spust nazaj dol. A drevesa se upogibajo v pravo smer in začne se mi mudit. Pade kompromis, da golfa pustim na Orešju pod pruhom, kar mi da nekaj hoje in ne vzame preveč časa. Čez 20 min sem gor. Na startu vleče zdrav jug, a na nebu se nabira napovedana koprena, ki že malo zakriva sonce. 

Hitro se pripravim, pa v zrak. Užitek je odletet v lepih razmerah. Zrak zagrabi in kaže na jadranje. Ok, pa gremo danes na žaganje po peskovniku, brez izzivov, le lagodno nedeljsko kruzanje. V tem duhu nad gradom kar hitro obrnem začetno točko, nad Klanjcem tudi ne rinem do ovinka. Pot še enkrat ponovim, obratne malenkost raztegnem, a le toliko, da ostajam v coni udobja, Na koncu še nad gradom lepodrži, da si privoščim malo dlje nad sedlo, pa še vedno udobno prikruzam nazaj nad start

Pomislim, da bi lahko danes pristal gor, v tistem pa začne še bolj dvigovat. Pomislim, kaj bi mi bolj pasalo - ali umiritev na startu pa sprehod dol, ali še pobrat pa v dolino, kak SIV element in nato hoja nazaj gor do avta? Glede na da dnevno počutje mi bolj sede umirjenost in odvijem pristat gor. Pametno se z dovolj višine odpeljem le čez drevesa, kjer me požre do podna, natančno na start. Odličen zaključek.

Privoščim si užitek miru na klopci, lepo je tu.

Dol grem po severni strani, čez sedlo. Zatopljen v neka razmišljanja nepozorno stopim na nek bregec, kjer mi spodrsne, rukzak pa mi ne dovoli hitrega lovljenja ravnotežja in že sem na riti, pri tem pa z roko udarim po kamenju. Ok, tudi bukovi listi lahko služijo namesto obliža. Do avta se kri ustavi.  

Doma kmalu zatem, Lenart kliče, Iza teži, treba je še po štrudelj na Žejno. Sine predlaga kar kombinacijo, ki jo z Izo tudi užgeva in dan zaključiva z že nočnim sprehodom po nasipu ob jezeru.

Kar v redu.