https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2694946/
s hojo: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2694945/
Spokojna sobota, z Izo sva sama doma, sobotni nakupi, malo čiščenja po hiši, skratka umirjeno. Malo me tišči včerajšnja taktična napaka pri povratku iznad podsredškega gradu in prezgodnji pristanek. Poškilim na napoved - danes so se sape obrnile bolj v V-JV smeri, Orešje pravi vse od V prejo JV do J. Gradient še je, sonce je. Morda pa...? Spokojnosti je konec.
Izo založim s hrano in vodo in jo, razočarano, pošljem v posteljo ter se odpravim na Orešje. Po poti opazujem sape, pa se mi zdijo preveč vzhodne, a dokler nisem pod vetrno vrečo, ne bom vedel. Na sedlo za avtom, pa peš gor. Tam je stanje po predvidevanjih. Popihava v vseh smereh. Ok, včasih tudi gor, bom pa odletel takrat. Ptiči povedo isto; vidim jih sukat in pobirat, kmalu pa vključijo pogon. Ma jebigasad, pričakovanj ni, tudi razočaranj ne bo.
Tako odletim, zrak ne zagrabi. Nad Silovcem vrti cela jata, grem tja, ne zagrabi. Ne opletam veliko, grem pristajat na svoj travnik. Po pristanku mi zapiha od brega dol. Heh, ni čudno, da sem sklaten kot hruška. Dokler pospravim se še nekajkrat obrne dol, gor, dol.
Sprehod do avta. Misli za še en poskus sem si izbil iz glave, tega mir res ni treba. Domov, kuhaje kosila, nadaljevanje brkljanja, lotim se prikole. Res je vroče.
Ni komentarjev:
Objavite komentar