https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2690369/
F&H: https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2690367/
Vreme je divje, a tvegam z bicikliranjem na šiht. Do petka nekako zvozim suh, a v petek le grem z avtom, saj ta dan dejansko pada. V soboto nenavadno dolgo spim (?!), zbudim pa se v jasen sončen dan. Hm, na to sploh nisem pomislil. Preverim napoved in vsa Slo je v termičnem razcvetu. Zanimivo, da ni fly alarma. Podroben pogled vremena pove, da bo vlekel zmeren severnik, popoldan se zna pooblačit. Odlično za Vetrnik. Torej družinski Šentvid, potem na hitro na Vetrnik, zatem pa poljubno nadaljevanje dneva. No, račun brez krčmarja. Samoborska tržnica, pa potem dan mladosti v Kumrovcu z Orešjem za kuliso. Tam z Belijem in Natalijo že malo zaružimo, nekaj oblakov se nakuha, dežja ni. Zvečer vidim, da je Vetrnik obiskala cela jata Krešotovih kolegov, nekaj njih se je lepo pobralo in odletelo čez Bohor. To v času drugega premora Rock Partyzanov. Sem vedel.
Za nedeljo se obeta nekaj podobnega, je da se naj bi dalo odletet tudi z južnih startov. Kondorji gredo na Lisco, jaz vrvohodim po dopoldanskih rabotah, da malo pred poldnevom le odrinem proti Orešju, nad katerim sem s Šentvida opazoval prve bazice, na vremenski postaji pa videl obrat v južne sape. Vse jasno, ne preverjam več, le hitim. Časa za hajk gor je zmanjkalo, grem kar na sedlo. V dolini je že zaznati neke sape, sklepam, da bo na startu še bolje. 12:00 od avta gor. Med pešačenjem zadaj zaznam veter. Čudno, kaj pa piha tukaj, po severni strani? Gor postane jasno. Vleče sever. Kojiklinac je zdaj to?! Preverim okoli in res, večinoma severne smeri, tudi Lisca, kjer live trek pokaže le čemenje na vzletišču. Ptiči sicer lepo navijajo, ampak malo zunaj. Občasno vreča pokaže zahodnik, redko se za trenutek postavi v švohni jug. Razmišljam, ali se v takem jebat s štartom in veliko verjetnostjo curaže, ali it na Vetrnik. 12:30, Grem na sosednji hrib.
Na poti mimo Podsrede debelo gledam zastave, ki plapolajo v jugu. Ah, to je kak dolinski rotor! A glej ga zlomka, tudi zastava pred Tonatovo hišo plapola v jugu, od daleč zgleda, da tako kažejo tudi trakci na startu. Vseeno se grem prepričat, če sem že tam,13:16. Včeraj so si hrvati namesto manjkajoče vreče (ki čaka pri meni doma) namestili trakce, ki lepo kažejo lep, zdrav jug - po statu navzdol. Nič mi ni več jasno. Ura je že ena proč, od zahoda se približuje oblačnost. Švarč? Ej, Vetrnik ima tudi južni štart! Grem dol pogledat, če bi šlo. Tu ni nič vetra. Zrak stoji. 50 m pod vrhom, kjer nažiga jug. Zdaj pa bodi pameten. Po nekaj minutah opazovanja le zaznam občasne nežne sapice juga. Ok, pa poskusimo vpisat nov štart, 13:35.
Z nekaj sape bi šlo lepo. Tu sem se lani že pobiral in pobral, a danes je bolj žalostno. S Skalico čakava sapice, dvakrat se krilce sesede, tretjič se malo prestavim in Scala lepo zajame švohno sapico, ter se sestavi in me odnese v miren zrak. Oudie se spet tik pred odletom spomni nekaj povedat v okencu, ki se ga lahko zapre le na mikro x-u. Ajaj. Itak ni kaj gledat. Obrnem edini pisk, ki ne zagrabi in v misijo pristanka. Lahko bi udobno sestopil na vrhu sosednjega hriba, a to ni zabavno. Naciljam travnik v dolini, zbijem višino, preizkusim minimalca in nežno pristanem v travo do pasu, 14:21.
Pakiranje za še en start, čeprav pri sebi vem, da danes ne bo Švarča, in na pot. Zabičam si, da danes ne bo nobenih bluzenj po brezpotjih, zato si izberem cesto, ki gre okoli riti v žep, ampak cesta je. Izkaže se, da je vsa asfaltirana, kar ni ravno za užitek pri španciru, a tako pač je. Opažam, da za razliko od italijanskih gorskih inženirjev tu rado speljejo poti naravnost navzgor, ne glede na strmino. Za traktor bo že dobro. Pred neko hišo med besnim laježem skoči pokonci ogromen pes. Hitro prepoznam presenečeno prestrašenost ki se že po nekaj sekundah pretopi v neizmeren firbec in me pride že malo umirjen ovohat. Najbrž mu je zanimiv vonj neke luštne psičke, ki pa je ne najde na mimoidočem človečnjaku.
Po dobri uri tako pricapljam nazaj do avta, se preoblečem v suhe cote in si na klopci sosedove zidanice privoščim nekaj trenutkov božjega miru (ki ga začinijo mimovozeči avtomobili). Pritrdim razumu, da nima smisla rinit še na Švarč ter se odpravim domov. Tam presenečen najdem Lenarta, ki se očitno ni le obrnil, ko je prišel po avto. Malce se še podružimo preden dejansko odide v Lj odtečt polovičko (blagor mu!).
Kasneje gledam, kaj je bilo to z dnevom. Na HR se je letelo pretežno na severne starte (Ivka, Sljeme), v Slo pa na južne (Konjiška, Moravška, pa itak na Primorskem in Gorenjskem). Zdaj mislim, da bi vseeno moral poskusit na Orešju, izkoristit trenutke JZ sapic in se vrečt v zavetrje. Ptičem je šlo.
Vseeno dobro rešen dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar