Orešje, 28.5.2025 (čet), Oreškanje

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2691149/

V sredo spet nekaj šraufam po irenini krški hiši, ko Krešo izzove z Orešjem za jutri. Sam ne bi niti pomislil na kaj takega. Grem skozi napovedi in notranje boje, da se do večera le izjasnim, da bi morda res šlo. Napoved je triki. Dober gradient, jugozahodne sape, a jasno le nekje do poldneva, potem pa se navleče oblačnost. Popoldan je že možen dež.

Naslednji dan se zbudimo v oblačno jutro, a vseeno grem na šiht z avtom in opremo. Pristanek 11:40. S Krešom je še en mlad poba, Antonio. Postaja pravi Sever. wtf?! Tu spodaj je vse v jugu! Ok, tudi postaja si čez čas premisli v jug. Zapeljem do sedla, pa sprehod na start. No, tam z vetrom kaže kar v redu, tudi za začetnika bo čisto ok. Skrbi me le ta nesrečna oblačnost, ki je po napovedi še ne bi smelo biti. In tahudo šele prihaja.

Ker mladi Antonio ne sme ostat sam na startu (začetnik in prvič tu), se Krešo ponudi, da ga bo počakal, grem prvi. Lep, čist start, po šolsko lepo odletim. Uf, nisem se osramotil pred gosti. Zunaj Veter pokaže svojo prisotnost in takoj dvigne. Zapnem nek stebriček na skoraj 200m nad start, pa z gasom proti gradu. Tam ne zaznam nič uporabnega in se umaknem do starta. Tam povrtim in skočim na Japico, kjer po pričakovanju na zahodnem grebenu zapnem nek makadam in ga zvrtim na odličnih skoraj 0,9k.  

Nek plan je bil, da imel dirkalni dan med Japico in gradom, torej čim hitreje, s čim manj vrtenja štrikat. Ampak trenutna višina pa nudi še kaj bolj zanimivega. Torej plan B, bluzenje po hrvaških gričkih. Za proti Krapini danes ni dan, porinem potipat proti jugu. Nekaj povrtavam in kar gre. Jeba je, ker pod visoko oblačnostjo ni orientacijskih bazic, meglicam ki se pojavijo tu pa tam, ne morem reči bazice niti se na njih zanašat. Nisem še dolgo v zraku in mi ni (še) za scuret, pa se na točki brez povratka obrnem in jo ucvrem nazaj proti hribu. Balonček nad Klanjcem me reši, da se uspem privlečt nazaj do Silovca, kjer se da spet spajsat nad greben, kaj več pa ne. Drgnem okoli starta, da se potem nizek zaletavam proti gradu, dokler resno ne zacurim. Vem, da se lahko izvlečem do Silovca, sicer bi že šel pristajat. Pred anteno tako najdem Krešota, ki se je vrnil z Japice in tu zdaj nekaj nizek povrtava in dobro mu kaže. Za trenutek pomislim, da bi skočil pod njega v njegov steber, a se ziheraško oklenem svojega grebenskega balončka, ki pa ne zagrabi. Pod Krešota, kjer se poberem nekaj metrov in zgubim ter odvijem na pristanek. Sestopim na kolovoz med visoko travo. Kolega še vrti in priklopi Japico, vendar je kmalu tudi zanj konec in se mi kmalu pridruži na pristanku.

Pa - kar dobro za tak oblačen dan. Pridruži se nama še Antonio, ki je pristal nekaj minut pred menoj. In glej ga hudiča vremenskega - namesto mrka se zdaj zjasni. Postaja pravi lep JV. Ajaj. No, mladi kolega bi še enkrat poskusil in tudi gre še enkrat, ko nas Krešo dostavi do mojega avta. Opomniva ga na previdnost in greva do Jožice po pivi in na pristanek pod drevo zaključit dan.

Izvem zanimivost, kako hrvati upravljajo zračni prostor. Preko portala AMC kontroli letenja napovejo uporabo zračnega prostora, ti jim pa ga potem rezervirajo - čeprav le pritlehno, a vseeno. Za preučit.