http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2368682/
To soboto naj bi bil v Kranjski gori, načrtoval sem jutranji pohod na Vitranc pa hop od tam, pa bo kar bo.
Ostali smo doma, včeraj sem se malo preluftal, a kaj ko danes spet dobro kaže. Nič, počakam Lenarta, da se končno prikaže iz Lj, da pojemo kosilo, pa grem. A pot domov je dolga in zavita, če nimaš vinjete za avtocesto. Poba pride pozno, tako da se odpravim zelo pozno.
Na startu lepo vleče, a bolj kot v vetru zvijajoče se veje zijam v mastne baze nad seboj. Da se mi je v saj v eno pomočit danes.... Med pripravami ugotovim, da sicer imam eno majico z dolgimi rokavi, nimam pa spidarma, ki je ostal doma, na obešalniku, kaj šele kakšne jakne. Bemtim, ampak ok, me bo pa zeblo. Hitro se pripravljam, veter mi ne povzroča skrbi, saj se počutim kos tem sunkom do 6m - včeraj je bilo močneje, pa je šlo. Dejansko me veter tolaži, da če že termika ne bo zagrabila, bo vsaj nekaj drajsanja na vetru. Ko sem pripravljen, nek mali oblaček vrže senco. Itak, klasika. Dolina je lepo osončena, veter je za kanček popustil, gremo! Bom že na grebenu počakal.
Lepo odletim, čakam gorvzetje, nič. Obrnem, saj bo, nič. Grem ven, nič. Vario kot da je crknil. Lepo pristanem in ne morem verjet, kaj se dogaja. Kako kurca pri vsem tem jebenem vetru naenkrat ni toliko sapice, da bi jo začutil, kaj šele za grebenarjenje?!?!? Čutim se opeharjenega, bi šel kar takoj še enkrat.
Pomirim se in pospravim. Pridruži se mi možak iz sosednje hiše, ki spet na glas razlaga, kako je vse to zajebano, da je star 77 let in da je bil knap in da se je zadnjič en obesil na njegovo breskev in polomil kup vej. Gabija ne more pozabit. ;)
Kriči name naj rukzak pustim pri njemu, da ga brez veze ne vlačim gor. Povem mu, da je rukzak del igre in grem.
Odšibam nazaj gor, Džonija ne srečam, se na pol posušim in grem tankat ter po vinjeto za Lenarta, da se mi ne vozi več dve uri iz Ljubljane. Pa leden radler, da se ohladim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar