Fajt za it. Vreme čudno, vremenkoti optimistični, task junaški. Cilj je čimbližje cilja. Štart je kar uspel, zažrnem se v Rudenik in še pred prvo obratno scurim.
Paralisca
Cel teden v pričakovanju Paralisce.
Ampak...Gostje odpovedo bivanje v naši prikoli, trenutni zaključujejo v petek. Novih gostov ni, tudi tamaladva ne gresta, imata vsak svoj izpit za podelat. Napovem, da grem v ponedeljek po prikolo, v torek delat, v sredo pa v Posočje, ko se bo po kislem ponedeljku in torku spet naredilo vreme.
Mitja in Maja povabita na piknik v petek. Greva. Je fajn, a vino močno redčim z vodo.
Sobota
V soboto se zbudimo v oblačno jutro, a verjamem v jasnovidnost vedrmanov, da se bo čez dan zjasnilo in naredilo lepo letljivo. Jutro se malo zavleče, a vseeno sem na Lisci pravočasno vplačal prijavo na Metuljmanio ter v miru počakal na prvi brifing.
Gor vse vrvi in brbota. Hajkandflajerji so svoje že oddelali, prvi že jadrajo, drugi prvi so že stresli kakšno pivo, ostali čebljamo in se trepljamo po ramenih. Marko ureja, Gabi biznisira, Mitja pedena svoj nov zic, Matej je zamenjal službo, a Gabija še vedno ne mara, Roberto je prijazen, Na drugem brifingu vpišem task, ga prekopiram Mitji in ga skupaj prekotrolirava. Obema striže za nekaj metrov?! Gabi naju razsvetli, da gre za nastavitev okroglosti zemlje v Oudieu. Zrihtamo in je ok. Kasneje vidim, da sem zgrešil bratčev klic. Ko se le slišiva, ugotoviva, da smo le par metrov narazen. Ok, razen za nasmejan pozdrav ni več časa, ker se bo treba spokat v zrak, da ulovim start.
Start v milih pogojih lepo uspe (enkrat za spremembo). Petnajst minut pred startom se spajsam gor, v gnečo, a še vedno pod glavnino. Oudie nekaj piska, a ne da napotkov za štartat. Hm? Ok, vem,, da je ob 13:30 in grem (sicer pa ni težko videt celo jato, ki se zapodi v startni cilinder). Obrnem in nazaj na greben, na Malo Lisco. Tam niti prdne ne. Prikaže se hudiček v Gabijevi podobi, ki samozavestno govori, na grebenu nimaš kaj vrtet, samo gas! Ok, ne grem prvič z jurja na Ješivec. Ampak tudi tam nič. Malo naprej dva povrtujeta. Ja, vem, tam zna delat!Tokrat nič. Rešujem se na kucelj naprej, za katerim se nekaj vrti. Preletim vrh in - nič! Na drugi strani nekaj brbota, a ne znam pobrat. Malo gor, malo več dol. Počasi postajam živčen. Porinem naprej. Jebemusuncežarko nekje MORA zagrabit! Pa ni. Še pred prvo obratno se obrnem in se grem reševat. No, saj sem lokalc in poznam vsak stebriček. Grem nad Podgorško cerkvico, nad katero sem prej gledal dva vrtet. NIČ. Ko sem tako že globoko v dolini, postane čas za verjet v čudeže (ki se tudi dogajajo). Res malo nad podnom nekajkrat sune na celih +0,5m/s, a tudi to mine ali pa zgubim. Preide čas za osredotočenje na varni pristanek v ozki, z žicami prepredeno dolino. Ok, vsaj to mi uspe in lepo pristanem. Po dobrih dvajsetih minutah poletne dirke. Dam si duška s preklinjanjem in metanjem rokavic, Ostalo opremo sem prihranil. Po tahujšem se spokam v bližnjo senco (ki je bila poleg varnosti ključni faktor za lokacijo pristanka) in svetu priznam prizemljitev. Organizatorju in BlažuL, ki je v Vzhodni ligi pravkar razglasil, da gre na Lisco. Oba, MitjaJ in BlažL sat bila pri meni preden sem uspel res hitro zložit. Mitja kot organizator je imel precej bolj zavito pot nazaj, zato grem z Blažem, ki se je s Tonetom vrnil pome.Gor smo kmalu in gremo naprej.
- Pregovori za Cure2 :(
- Tomo, Drago
- Tudi drugi curijo (a ne tako ekstremno kot jaz)
- Drugi start
- ponovitev trase Start - Rudenik. Tokrat izrazito konzervativno a še vedno precej pod Tomotom, vendar bliže Rudeniku, a na točko si nisem upal, saj sem se v šibkih pogojih nizko plazil.
- Želja in možnost pristat nazaj, a sem se odločil podaljšat na polno urico.
- Gledam Klemna, ki s tandemom pobira bolje od mene in na koncu z ušesi toplanda.
- Po napolnjeni urici naletim na veseljaka, ki se mu moram veliko umikat in ne pridem do pristanka, na koncu pa breg spusti. Nad grebenom ostane le Tomo, ki pa noče pristajat na vrhu.
- Nižje, nad Savo se na nekih balonih skušam rešit, a ne gre. Tomo pa se tam lepo pobere. Jaz ne znam.
- Kombi odpelje tandeme, ostali imajo svoj prevoz. Drug kombi čaka, da se napolni, a ni več kandidatov, tako da ga le prepričam, da naju s Tomotom zategne gor (5€ po glavi)
- Žejen, Lačen. Hrana s kolegi, pir z Ireno, Iztokom in njegovo Tinkaro. Sledi še malo piva, pa pečenje ob devetih, potem pa se rešujem proti domu. Vmes Mitja povabi na pir, pa grem še na T2.
- Doma hitro mrknem...
Nedelja
Vreme je še slabše kot včeraj. Eni ob pol devetih sprašujejo, kakšni so plani, Dule napoveduje brifing ob pol enajstih. Grem gor. Ko sem ob 10h v Sevnici, vodstvo dirke odpove današnji task. Ne vem, kaj bi in se peljem gor, ko na poti srečam MitjoK, ki gre dol. Pove, da danes itak ne bo nič in da folk odhaja. Malo sem v precepu, saj je vendar Paralisca, ampak po drugi strani pa me čaka še pospravljanje prikole v Premanturi. Nič. Obrnem sredi brega in grem direkt na morje. No, vmes se ustavim v enem Hoferju, da si kupim sendvič (tekmovalnega nisem šel pobrat), vodo za na pot in pa zobno ščetko. Popoldan sem že parkiran v senci pred prikolo in uživam zadnje trenutke letošnjega morja. Naslednji dan pakiranje in karavananje domov.ps. Kasneje me Mitja malo skurca, kak task da sem mu to dal, da je moral v zraku pipkat po oudieu, da ga je popravil. Preveril sem in res - imel sem vpisan napačen čas začetka dirke; ob 13.00 namesto ob 13.30. Hm, zato me Oudie ni opozoril na štart. Mitja je bil prej v zraku, pa ga je prezgodaj napotilo na štart in je potem popravil začetek taska na pravo uro. Ajme!
Ni komentarjev:
Objavite komentar