petek, 21. avgust 2020

Orešje, 21.8.2020, nenadejana glajzerica

 http://xcglobe.com/clubs#show-flight/2368135/

Za vikend je (spet) planirano kampiranje v Kranjski gori. V petek grem malo prej iz službe, da še naložim prikolo in da gremo.

Wosa nas ta teden večkrat draži s slikami izpod baze nekje nad Bohorjem, Mitja se le zorganizira za petkovo pošihtno letenje na Orešjem. Sam načrtujem sobotni hajk na Vitranc pa džamp dol, v mokrih sanjah pa še malo popraskat kak vrh tam okoli.


Doma me pričaka dvom, ali bi se sploh šlo v K.g., saj da čez vikend pride Lenart domov. Prepustim odločitev (meni je prav tako ali drugače) in odločitev je, da poba pričakamo doma. Prav. Časa je še 15 min in pokličem Mitja, ki me nato mimogrede pobere na poti na Orešje, kjer se na pristanku dobimo še z Belim in njegovo Natalijo. Na poti gor nas preseneti lepo zglajena pot od zapornice naprej. Beli je že ugotovil, da sta parcelo, na kateri je tudi start, kupili sestri, neki dedinji neke gostilne pod Svetimi gorami. Razmišljamo, kako bi ju prepričali, da nam pustita start. Mitja nas po urejeni poti turistično pelje prav na vrh, do na pol zgrajene hiše. Hm, zna bit zanimivo.

Na startu lepo vleče, opazimo prevrnjen drog s trakci na drevesu spodaj. To je moralo enkrat prav močno povlečt... Mitja je hitro pripravljen, malo hendla in prvi odleti. Takoj ga nekaj malega zušesa in krepko zaziblje ko pride iz mulde, a ga tudi takoj gor vzame. Za njim gre Beli, ki ga brez ušesanja v muldi lepo premeče vendar se tudi on na koncu malo trd spravi v vrečo in odleti. Meni so tokrat prihranjeni afngunci, prav lepo mirno odletim.

V zraku se čuti veter, nisem čisto sproščen. Sicer se ne dogaja nič drastičnega, ampak tako pač čutim. Razmišljam, da bo treba nekaj naredit s čelado ali s podkapo, da ne bo tako šumelo okoli ušes. Moram enkrat poskusit z bordersko čelado z naušniki. Drugače pa se brez neke drame vozikamo sem pa tja, visoko ne gre, tako da raztegujemo na levo in desno. Mitja je boljši in na hrvaški strani dvakrat porine dlje, česar pa na slovenski strani ne morem izničit. Hec, hec. Po eni uri gremo dol in na zasluženo pivo v Pinelo. Dražimo Woso, ki je napovedal, da pride s Švarča na Orešje na pivo in nazaj. Tokrat niti leta ni objavil. C,c,c,...

Domov se odpravimo skupaj, Belega odložimo pri njem doma, mene pa Mitja naheca, da greva skupaj še do mojega soseda, njegovega žlahtnika Dragota na špricer. Zaradi strahu pred še nedavnimi prebavnimi težavami se s težkim srcem odpovem narezku in in vsem, razen uvodnem špricerju in se poslovim ter z rukzakom odkorakam čez cesto domov.

Ni komentarjev: