pa peš gor: http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2341022/
Drugi letek: http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2341019/
pa drugič peš gor: http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2341023/
Foto: https://photos.app.goo.gl/wpY8mtw2jAi9PTRb6
Po mrzlem, sneženem in vetrovnem tednu se v soboto vreme le sestavi. Če ne štejem megle zaradi nekega puščavskega peska.
Tokrat združim pohod s skokcem z nabavo zelenjave pri Frenku Robeku. Wosa gre na Lisco, Gabi na Švarč, Mitja pa se še ne more odločit. Sam nimam nobenih namenov it kam resno letet, kajti še prehitro me najde kakšna jeba, česar pa zdaj, v karantenskih časih ne mislim izzivat. Pa tudi prevozov ni. Torej ostaja le kak lokalni hf.
1. Let
Na poti iz Brežic me dobi Mitja, ki pravi, da so bili družinsko na Lisci, a ni odletel. Ziher je ziher. Prihajajo na Švarč. Slišim se še z Gabijem, ki je že krenil peš gor. Odločim se, da bom poskudil ujrti še kaj dneva in se odpeljem kar gor. Bo hajk po letu. Na pol hriba se vsi trije srečamo. Mitja v avtu z družino, Gabi peš s sramotno majhnim rukzakom. Avtomobilista parkirava pri gornji bajti in se sprehodiva po lepo počiščeni poti do starta (no, Mitja nese še Jakoba, Katja gre počasi zadaj). Mlademu kolegu se mudi ko strea in je že pripravljen, ko Gašper prisopiha gor. Gledamo na Bohor in vidimo nekoga s Kingom viiisoko vrtet. Najbrž Tibor, ugotovita kolega. Pričakujemo še Woso, da prileti z Lisce. Še en skupinski selfi in najhitrejši je že v obetavnem zraku, a ga kmalu opaziva nizko pod bregom. Ajaj. Gabiju se zgodba ponovi, meni pa tudi. Iščem neke prdce, a odplakne proč od kapelice, kjer Mitja že zlaga, pa se spustim do pristanka v dolini. Gabi se je še nekaj obiral in je moral pristajat na bregu, na začetku doline, česar sem se sam bal. Hitro pospravim, da grem(o) še eno rundo. A na poti gor srečam Gabija, ki gre peš domov (dovolj mu je), Mitja pa tudi, čeprav bi ga Katja lahko peljala še enkrat gor. Kakorkoli že, hoja je osnovni del mojega dne, in odpeketam gor.
1. Hajk (iz Garmin Connect)
Vreme je obetalo še nekaj jadranja, Gabi je že šel peš gor, pa sem se kar z avtom odpeljal na vrh, kjer je tudi že Mitja z družino. Prvo rundo scurimo kot kante. Ona dva gresta domov, jaz pa gor. Pred hišo me ugrizne pes (no, šavsne po moji roki, ne zagrabi). Še vedno nekaj piha gor in se skobalim v zrak.
2. Let
Še vedno lepo vleče gor in hitro se spravim v zrak. Tako hitro, da pred startom pozabim na zanko za pomoč pri vstopu v vrečo. Pomagam si z eno roko, pa gre. Tokrat le nekaj prime in Švarč mi nakloni nekaj minut jadranja. Ajd, da nisem čisto na hoji.
2. Hajk (iz Garmin Connect)
Drugi skok se je raztegnil v nekaj minut jadranja, pristanek je višje, pot je krajša. Pred prvo hišo, kjer zlagam me spet obletava nek besno lajajoč pes, a se drži na varni razdalji. Pri dugi hiši je piknik in ljudi le na daleč pozdravim. Nekaj metrov naprej po cesti me dohiti avto, ki ustavi poleg mene in mald voznik me povabi, da me pelje. Ko se mu zahvalim, da gem kar peš, on vztraja, saj da so ga spodaj poslali za menoj, da me zapelje gor, da se ne bom mučil s tem velikim nahrbtnikom. To res človeku nariše nasmeh na obraz. Še enkrat se mu zahvalim in nadaljujem peš. Tokrat se z dolgo palico pripravim na Džonija, a ga gospodarica uspe zadržat še predno me zazna in planene proti meni. Treba ga bo vzgojit.
Ok, danes ni bilo teka, je bilo pa nekaj manj kot uro hoje v hrib.
PS. 12.4.2020. Jebena karantena in temu najmanj primerno vreme. Že en mesec, praktično ves čas od začetka karantene je stabilno anticiklonsko vreme z zmernimi vzhodnimi vetrovi. Večina nas je prizemljenih, nekaj njih jih seveda tudi leti, objavi pa se le en sicer carski 200 FAI. Čez dan ali dva spet dva to ponovita. Vmes vemo za Franeka in tudi Wosa pošlje kakšno sliko. Včeraj (sobota,10.4.) za bil še zadnji tak dan, ko se vzhodnjaki grupno spravijo na Orešje. Ne vem kako je bilo, je Beli sploh letel?, Wosa je kmalu pristal, Mitja imam na sumu, da je lokalno pojadral, Gabi pa je pošiljal slike z 2k, na koncu pa curnil na povratku v veter pri Pečicah. Jaz sem žrtvoval dan kršenju karantene z žrtjem na Žejnem.
Danes (nedelja, 12.4.) je bil še užiten dan za Švarč, a sem ga položil na družinski oltar, saj se je histerija razlegla že ob veliko pohlevnejši zadevici. (kasneje Gabi pošilja slike neznanih gostov, ki jadrajo na Švarču, menda celo tandem). Upam, da bom naslednje leto rešen teh fundamentalističnih izpadov. Bogpomagaj.
Ni komentarjev:
Objavite komentar