ponedeljek, 13. april 2020

Brežiško morje, 13.4.2020, Surfanje!!!



https://photos.app.goo.gl/cS4t9kA7ttpgHcs79

https://www.strava.com/activities/3294060991


Po mučnih verskih praznikih se v ponedeljek vreme le skisa. No, ni hudega, le letljivo končno ni več. Preveč piha. Dejansko JZ kar pošteno vleče. Po kosilu z Lenartom nekaj razglabljava,
da bi morda bilo za surfat, ampak se mi ne da, saj me zatre že misel na pregovarjanja.Vseeno se zmeniva, da greva pogledat na nasip, pa se potem odločim. Na jezeru je vleklo. Zdravo in pošteno vleklo. Ni kaj, tek nazaj v avto, pa domov po opremo, pri tem použit zajetno porcijo besednega govna in nazaj na štajerski breg vode. Izberem si drugi dovoz na nasip, en naprej od začetka ribiške cone in en pred pomolom, kjer je že bila zbrana neka druščina, nekdo je kajtal. Lenart me preganja, ni časa za slikarjenje. Hitro sestaviva tavelik rig in dilco, pa hop v vodo. Kljub temu, da sem bil v svojem kratkem neoprenu, ni bilo čutiti pretiranega mraza, Po nekaj sekundah prilagajanja sem že pozabil temperaturo vode ter se posvetil vetru.
Ker sem šel v vodo na priveternem bregu (se pravi - vleče proti bregu), sem moral malo poplavat stran od brega, neuspešno poskusil povlečt rig ven, da sem lahko poskusil s štartom iz vode. Šlo je iz prve in vsi starti potlej so bili vodni.Mudilo se mi je z iskanjem glisiranja, pa  se nisem pretirano ukvarjal z orcanjem proti sredini vode, ampak sem se kar hitro spustil z vetrom. Lubamarija, saj gre! Na koncu mi zmanjka vode za kak pošten obrat, a nič zato. Po malo vodne telovadbe gre gor iz vode in vajo ponovim še v obratni smeri. Tako gre ene parkrat, potem pa se odločim, da imam dovolj in da ne bom Lenarta več pretirano zadrževal. Doživel sem, po kar sem prišel. Vodni start (čeprav okoren) je itak že rutina (ob primernem vetru seveda), sem pa tudi zglisiral in se ob tem spravil v zanke. Vse po predpisih!

Žal ne fotke ne filmčki ne povedo nič o občutkih, ko krene, ko to leti po vodi. Neverjetno, po toliko letih jalovih poskusov na morju se mi to zdaj dogaja pred domačim pragom. Voda je sicer ogabna že za noter it, kaj šele, da ti pride v usta, je pa zato relativno flat ob uporabnem vetru in pa deset minut od domače garaže. In da se surfat!!! Čudovito!
Vesel sem, da imam Lenarta, saj brez njegove vzpodbude in podpore danes tega zagotovo ne bi doživel. In škoda je življenja, da stran mečeš take trenutke.


Ni komentarjev: