ponedeljek, 2. april 2018

Švarč, 2.4.2018, Odpihnjeno letenje

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2102243/  (Vzlet: 14:30)


Smotano vreme. Ampak ni hudega, saj so prazniki in se premikamo od ene mize do druge. Za še praznični ponedeljek pa se le obeta neka možnost zračenja, predvsem na Primorskem, najbrž na Gorenjskem, zelo pogojno pa tudi kje drugje, kajti ob dobrem gradianetu  se obeta tudi precej jugozahodnika. Orož celo nekaj razmišlja o tekmi (ne odpove je takoj), tako da malo čakam, če lahko potrdim še eno sedenje in hranjenje za mizo. V nedeljo zvečer je jasno, da tekme ne bo (morda bi še šlo, a želja in skoraj že tradicija je, da se zadnja dirka Snežinke odvije na pomladni Štajerski).
Drago išče partnerje za na Primorsko, a ostanem tiho. Nekje globoko pa me kljuva, kaj pa če bi bilo za Švarč?

Napoved je triki; dober gradient, a po eni uri kar močen JZ. Ampak, saj ne potrebujem veliko; pridem zgodaj, počakam, da začne delat, malo poletkam in po kakšni urci, ko prižge JZ, lep zaključim.
Opravičim se za današnje rodbinsko kosilu na brestaniškem ribniku in se lotim pomladanskih del na rastlinju okoli hiše. Ko Irena okoli 11h odpelje Lovra na vlak, vem da je čas, da zaključim z delom in se odpravim. V tistem pristopi Roman in malo poklepetava okoli pomladnega urejanja okolice. Ko se Irena vrne še vedno kramljava in soproga predlaga, da gremo raje na teraso, kar sosedu kar ustreza. Vmes malo pospravim za seboj in se preoblečem ter se jima pridružim na terasi. Uro kasneje, ko se poslovimo, je že jasno, da ne bo nič s čakanjem in ostane le še upanje, da pridem na start preden se dvigne jugozahodnik. Irena in Lenart gresta malo pred menoj. Sam se na poti zadržujem, da ne divjam in se prepričujem, da bo še v redu in bom ujel še nekaj dneva. Ni mi žal, da smo se malo podružili s sosedom, saj je to tisto, kar nas dela ljudi. Le zdaj bi rad ujel še nekaj preostanka dneva.
Ko že opazujem Jošta nad Švarčem, pokliče Irena in sporoči, da je v vsem tem direndaju pozabila izklopit likalnik. Ajme! Onadva sta že v gostilni in naj grem jaz ugasnit. Pregovarjanja niso smiselna in čez tričetrt ure sem ponovno na mestu, kjer sem se obrnil. Vmes nisem vozil počasi.
Na Švarču s parkirišča ne zgleda slabo. Vleče gor in celo nekaj tičev se vozika sem pa tja. A vendar. Strgana klobasa kar divje otepa, cela pa kot zabetonirana kaže gor. Zgoraj je precej bolj pestro. Na trenutke vleče zmerno, na trenutke pa je za surfat. Dan je lep, nebo je jasno. Ok, če ni za letet, grem pa peš na Jošta, da se vsaj na tleh malo prezračim. Ko se na trenutke umiri, ihtavo zmečem opremo ven in z rokami malček pohendlam coto. Hm, pa saj je obvladljivo. Če potegnem, ko malo popusti, bi menda že šlo...? Na hitro se pripravim. Ko sem končno le pripet, me cota seveda zafrkava in si dela ušesa in takšne traparije. A veter pomaga in v nekem trenutku sem le pripravljen.

Počakam zatišje, potegnem in lepo se spravim v zrak. Gre samo gor in to ne nežno. Nekajkrat obrnem in gre močno z vetrom nazaj in skoraj nič v veter. Na 660m zmanjka še tega dviganja in med potresavanjem rinem v veter nazaj proti startu. Malo nad terenom resnično vleče. Komaj se premikam v veter in lepo me premetava, kar je pa najhuje - curim. Računam, da me bo na zahodnem bregu spet izstrelilo, pa ni nič ali pa pač ne znam ali si pa enostavno ne upam. Poskusim še zunaj, a tokrat ni sreče in sledi previden pristanek. To je to za danes.

Sledi še malo hendlanja spodaj, da vsaj nekaj rešim od dneva. Vmes opazujem veter, ki niha med nič in močnim, med zahodnikom in jugom, enkrat potegne celo z vzhoda. Oblaki vidno drsijo z zahodnikom, ptiči se ne spravijo više od grebena.

Irena pokliče, če sem še na Švarču in da naj pridem po njo. Nagradim se s sprehodom do avta, vmes izvem, da so že na Kremenu, kjer jo poberem, da greva (končno!) še na Dovško k Ireni pogledat Blaževo malo Emo.

Kako pa je bilo sicer? Leteli so na Primorskem, nekaj malega pa tudi na Gorenjskem, na Štajerskem pa bolj tako tako z eno izjemo. Z Lijaka je reprezentanca na E3 pokazala, kaj se da naredit na tak dan, Delux pa je s Kovka priletel scuret na Švarč. Drago pa Franček sta naredila klasični del kurirčka.

Kasneje razmišljam, da bi se moral malce sprostit in pošraufat tisti zametek stebra. Dan je bil za Madžarsko... Dve uri prej.  Vaja pa je le bila.

(manjseleti-večinprejsepiše)

Ni komentarjev: