Foto (vse)
Foto (javno)
Po včerajšnjem letenju sem se zavezal, da v soboto ostanem doma, saj sem si letečo dušo včeraj dobro privezal, doma pa je tudi čutiti pričakovanje moje prisotnosti. Lovro je sicer v Berlinu, Lenart pa s Hannah na Krvavcu, kjer opravlja praktični izpit za učitelja smučanja. Medtem, ko sva z Ireno po sobotnih nakupih, se oglasi Gabi s poti na Lisco. Sprašuje če bi šel na Švarč, saj tam kaže prav dobro. Zahvalim se mu za namig in mu predlagam, naj na Lisci preizkusi Kinga, ko je ravno testival 777. Ampak ne grem. Irena me prebere in po neki novi doktrini pošlje letet, saj je menda bolje da me ni doma, kot da tiho in otožno gledam v nebo. Notranji boji tu ne bodo opisani. Ok, ampak doma bom še pravočasno, da greva zvečer v kino, kot načrtujeva.
Pri sebi naredim kompromis; ne grem na Lisco, ker gre preveč časa za vožnjo, bom pa skočil na Orešje, ki je blizu in sem tudi v primeru curaže lahko hitro nazaj doma. Švarč pravi JV, za Orešje pa je tudi napoved nekaj takega. Odhod od doma ob 12:35 in čez pol ure sem že pri klobasi na startu. Zdravo vleče gor. Ok, vsaj odletet se bo dalo, morda tudi pojadrat. Ptiči se vozijo nekaj deset metrov nad grebenom. Mitja se hvali s slikami iznad Smuka, jaz podražim vzhodnoligaše s sliko klobase.Ko se pripravim, veter seveda crkne in mi kasneje coto celo posvaljka dol. Kaže na vzhodnik, ki obliva hrib s severne strani. Hja, samo še tega mi manjka! Po nekaj minutah švicanja med čakanjem se veter le sramežljivo obrne nazaj gor in potegnem. Tik pred vzletom ugotovim, da je leva komanda blokirana in prekinem. J#@*!! Ročka ovita okoli škripca. Popravim in ponovim start, tokrat gre lepo, le da zrak ne zagrabi takoj, ampak šele ko pridem ven iz mulde na udar vzhodnika. Drži in buta. Sledi malo pajsanja in iskanja, potem pa v prvi zdrav steber. :))
Ostalo o letu pove trek...
Prvi steber navijem do tik pod bazo. Uau, prijetno presenečenje! Kaj zdaj? Z jugom sem zanešen proti Kumrovcu, hrvaško Zagorje ali Kozjansko vabi, a kaj ko je pokrajina severno od Bizeljskega pod oblačnostjo bolj ali manj v temi. Pomislim, da bi poskusil na Veternik, vendar me mrak tam odvrne. Južni obronki Orlice so še osončeni, zato poskusim proti Velikem Špičku. Vmes sicer malo popravljam višino, toda zanesljivo tonem. Ko sem že mimo Špička, me med hudim požiranjem po postaji kliče Beli, da pride po mene. Med premetavanjem in že živčnim iskanjem varnih pristankov mu komaj odgovorim. Nad pišečkim gradom sem si že izbral travnik za pristanek, ko naletim na steber, ki me spravi na varno višino za nadaljevanje pod bazicami. Lepi pogledi na domačo krajino. V glajdu proti naslednji bazi si pripravljam telefon, ki mi po novem služi še za fotoaparat. Baza ne prime, zato poskušam slikat, takrat pa me spipa gor, da komaj krotim coto. Tahud steber dneva na 1,8k - jiiihaaa!
Po naslednjem obiranju bazice me vseeno odnese proti Bohorju, nad naš Švarček, ki pa niti ne prdne, zato grem kar proti Senovem. Pred Šedmom povozim in obrnem nek balonček, ki se počasi razvija in se po četrt ure ure konča skoraj 1k višje. Najs! Zahvalim se Jocu, gotovo mi je on skuhal to pobiranje. Nadaljujem po južnih bohorskih obronkih kjer ugotavljam, da dan crkuje in se z mislijo na kino že skoraj spustim proti Blanci, ko me zagrabi ihta, da moram poskusit vsaj do Sevnice. Res priglajdam do bližine mesta in iščem pristanek čim bližje železniški postaji. Vesel. Ko ciljam izbrani travnik, me spet vzame malo gor in grdo bi bilo, da tega ne bi skušal zvrtet. Kar gre in z vsakim obratom se povečuje dolet. Na vrhu imam možnost naslonit se na greben Ledine ali pa se spustit v Kompolje. Na Lisci nekaj visijo gor, a nisem prepričan, da mi bo Ledina dala dovolj za varen priklop naprej, zato grem za Kompolje. Izstreli me čez greben in izkaže se, da je višine dovolj še za Breg, kjer lepo pristanem za gasilskim domom pri železniški postaji. Vse se mi reži.V tistem zagledam Robertota, ki je tudi pravkar pristal. Lep hec! Mislil je, da sem s Švarča. On se je šel bolj spustit z Lisce, ker je nekaj zmačkan... Ugotavljava, da imava vlak (vsak v svojo smer) šele čez debelo uro, ko se pri naju pojavi Slavica, ki jo je Roberto vmes poklical, ker ni imel časa čakat na vlak. Hladni pivci, ki ju je prinesla, sta se zelo prilegli. Prosil sem ju, da me zategneta do ceste, da štopam domov, a smo skozi pogovor prišli do sklepa, da je vlak le zanesljivejši, pa sta me zategnila do Radeške železniške postaje, da sem v družbi prebil še del časa do vlaka.
Med čakanjem in vožnjo sem skoraj doktoriral iz nalaganja leta, saj Oudie, OudieLive in XCGlobe niso najbolje sodelovali. Vmes sem še neuspešno kombiniral še prevoz do Orešja, kjer je ostal pežojček. V Dobovo sem prispel še pred Lenartom, tako da sem jo peš mahnil domov (staknil žulj v zgonjenih gojzarjih), kamor pridem dovolj zgodaj, da bi lahko šli še po pežojčka, a Lenarta še ni bilo... Na koncu se pri nas nenapovedano oglasita Ogi in Suza in zvečer z Ireno ostaneva lepo doma. Po avto na Orešje greva šele v nedeljo.Uf, kakšen dan!
Sicer pa so leteli z Lisce: Gabi menda svoj osebni rekord do Golt, Drago in Franček pa sta pristala čez Celjsko kotlino.
Ni komentarjev:
Objavite komentar