14:02, prvi, http://xcglobe.com/flights#show-flight/2109056/
14:43, tretji, http://xcglobe.com/flights#show-flight/2109141/
15:47, tretji, http://xcglobe.com/flights#show-flight/2109148/
Mitja, Beli, Žare, Janez, Rado Povh in Leon, Vinko, ki gre po Mitja.
Praznični in hkrati predpraznični dan z Ireno začneva na izi z razkošnim zajtrkom, nakupom rastlinja za na vrt, prijetnim spehodom na Šentvid, pa še nekaj nakupi. Doma je Lenart ves v žaru priprav na maturo.
Mitja načrtuje letenje na Orešju, saj naj bi se vreme uredilo.Res se je skozi dopoldan nebo očistilo oblačnosti, ki jo je sinoči prinesel sever, dober za surfat. Mitja že nestrpen klicari, mudi se mu, jaz grem malo z zamikom, saj dvomim, da bo Orešje začelo delat tako zgodaj. V avtu, spodaj na Orešju je pozabil telefon in dogovoriva se, da gre skočit, jaz ga pa gor grede poberem pri avtu. Ko pridem do njegove astre, kolega ni na spregled. Po malo oziranja ga najdem visoko pod bazo. No, pa se mu je le upravičeno mudilo! Po postaji se zmenimo, da še ne gre pristajat in odpeljem se na start.
Tam Andrej in Žare že pripravljata roštilj, skupaj pa opazujemo Mitjevo predstavo nad Bizeljskim. Seveda se mi pri tem začne mudit in hitro se pripravim. Vmes pa seveda klasika, saj neha pihat, oziroma se na trenutke obrne celo dol. Počakam, da začne rahlo vleči gor in takoj potegnem.
Proti pričakovanju me me za vogalom ne vzame gor. Nekaj brbota okoli skal, ampak ne zagrabi. Odpeljem se pogledat še malo zahodno od starta, kjer včasih lepo da, a tokrat je vse mrtvo. Pobegnem proti vzhodu, vinogradi so že nevarno pod ritjo. Oči postajajo velike in mrzlično iščejo zaplate trave brez kolov, saj kar tonem in tonem. Vse se skrči na vprašanje varnega pristanka. Nizko se zvlečem čez vinograde in še sredi brega čmoknem v nepokošen travnik. Pa kaj je pa zdaj to?!? Pokličem in prosim Andreja, da pride pome. Po postaji se oglasi Mitja in sprašuje, če je njegov telefon še v avtu, kajti danes je v službi dežurni. Ko mu povem, da je vse tako, kot je pustil, ugotovi, da sem že na tleh in ponudi, da naj vzamem njegov avto za povratek.
V tistem pa vidim nekega možaka z bližnje ceste, ki kliče in ponuja prevoz na start. Spet kličem Andreja, tokrat da ni treba po mene. Zelo na hitro zbašem opremo v nahrbtnik in grem do možaka, ki potrpežljivo čaka. Predstavi se kot Janez in potrdi se mi razmišljanje, da je to župnik z Velike doline, ki ga je Mitja povabil sem na letenje.
Gor ves besen tiho razgrnem coto in se pripravim. Saj ni mogoče pri vsem razkošju sonca in baz, da ne bi uspelo pobrat! Vetra ni nekega pametnega, a tu in tam le lepo povleče gor. Mitja je še v zraku, odletel je nekam na sever. Ptičev ni videt. V zraku se zgodba ponovi. Nič. Niente. Nada. Nothing. Tokrat se privlečem do pristanka. Tokrat pride Andrej po mene.
Ko se želim še tretjič takoj dol vrečt, me Andrej in Žare prepričata, naj raje prej pojem nekaj čevapov, ki jih je Žare pravkar spekel, saj so le sveže pečeni res dobri. Povesta, da je Mitja medtem le pristal nekje med Bistrico in Podčetrtkom. Uf, dobro je izkoristil dan. Ponj je odšel poba, ki sem ga prej opazil na startu. Žare pove, da se zaradi preredkega letenja nekako ne more ujeti z rukecom, ki si ga je omislil. Opremo sicer ima s seboj, a ne bi šel v zrak... Po čevapih se odločim še enkrat poskusit srečo, Janez pa tudi opravit svoj krstni start tu na Orešju.
Tokrat le nekaj zagrabi, da se spajsam nad start. Malo se vozikam okoli, pobrat pa se ne da. Iz zraka pozdravim Mitja, ki se je vrnil. Prvič, ko se spet zapeljem zahodno od starta, me spusti in ne morem več popravit višine. Ko že grem proti pristanku, vidim Janeza, ki zunaj nekaj povrtava in ne kaže, da tone. Res nekaj brbota, a razen malo nulce ne iztržim nič in še tretjič pristanem. Vmes sta se v zrak spravila še (celo) Žare in (drugič danes) Mitja. Ker sem prvi na tleh, lahko lepo pofotkam pristanke ostalih, ki so mi kmalu sledili.
Gor nas zategne Mitja. Privoščimo si še ostanek čevapov in zasluženo pivce, besedo ali dve ter počasi zaključimo. Dan je rešen, čeprav mi je Mitja dal vedet, kaj je dan ponujal... Ampak hrib bo že počakal na naslednjo priložnost, kajti ob takih gostijah na startu tudi scurit ni hudo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar