Drugi http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2107917/
Tretji http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2108116/
Po sobotnem izletu na Vrhniko, ko sta Lenart in Hannah opravila še teoretični del izpita za učitelja smučanja, sta se Irena in Lenart namenila v nedeljo temeljito pripravit na zadnje preverjane nemščine. Lovro se je v Ljubljano vrnil že v soboto zvečer. Mene pa je seveda tiščalo letet. Pa Gabija tudi.
Glede na to, da je napovedan zahodnik, nisem imel volje rinit na Lisco, Bizeljsko pa je v takem vprašljivo. Je pa ob napovedanem divjem gradientu to tisto pravo za Švarč. Gabiju se mudi, meni malo manj, tako da se pri kapelici dobiva okoli 13h. Gor greva z enim avtom in seveda do gornje hiše (ki je spet zapuščena, saj so zadnja lastnika dobili z nedovoljenim pridelkom, ki je rasel okoli hiše, česar prej nisem opazil). Na startu je svinjsko vroče. Razmere se mi zdijo kar v redu, čeprav baz ni, kar je bilo navsezadnje tudi napovedano.Kar hitro odstartam in prav tako hitro scurim. Gabi stori to isto malce za menoj. Ok, pa saj sva računala na tak scenarij. Spokava se nazaj gor, nato pa z obemi avti dol in z enim nazaj. Tako, pripravljena sva na drugo rundo.
Gabiju prijazno ponudim, da tokrat on starta prvi, ampak tako dolgo razmišlja o intervalih termike, da grem spet jaz naprej. Spet nič. Tokrat pod seboj vidim kanjo, ki nekaj suče. Ptič je v nekaj zavojih pri meni, vrtiva nulo po isti krožnici, a beštija se umakne nekaj metrov proti hribu, kjer Gabi pravkar odleti. meni pa se udre do tal. Po pristanku jih gledam (vmes se jim je pridružil še en ptič), kako se zvrtijo nad greben, za katerim mi zginejo izpred oči. Ok. Vsaj Gabiju je uspelo tokrat pobrat. Hitro pospravljam, da grem še enkrat poskusit, a še preden končam, se Gabi znova pojavi izza grebena in počasi pritone do mene. Je navil nad Jošta, a od tam so ga (spet) prepodile neke agresivne kanje (!), Švarč pa mu ni več dal.
Še tretjič danes se spraviva gor. Tokrat ne spuščava avta, saj že zmanjkuje dneva. Ambicije so se že skrčile na minimalec; vsaj kak steber povrtet in malo požulit bohorske kuclje. V tretje si tudi jaz vzamem čas počakat, da si Gabi spočije od vlačenja namolzene cote od avta na start in se pripravi, da prvi odleti.
Tokrat Gabi nekaj zapne in se obdrži nad grebenom, meni spa se še kar udira. Nad dolino začnem vrtet neko pozitivno nulco in uspem se spajsat nad greben, Gabi je vseskozi nad menoj in mi tako sporoča, da gre. Ulovim ga in skupaj zavrtiva nekaj krogov kot na ringlšpilu. Na okoli jurja porine proti Šedmu, jaz se pa oklepam ubogega stebra dokler le gre. Ko se na 1,2k konča, se pogumno spustim pod bazico, ki se je kuhala na bohorskem grebenu, a je vmes crknila, pa sem pogasiral proti Šedmu. Na poti naletim na neke balone, ki pa jih ne znam zvrtet in odcurim nekaj metrov naprej, ko mi pade zaupanje v Šedem ter se obrnem nazaj proti Švarču. Tam se še spajsam nad greben, kaj več pa ne gre. Poskus izleta na vzhod grebena me stane še tiso malo višine in odcurim na pristanek, do kod se je nekaj trenutkov prej Gabi privlekel s Šedma.
Gor je treba peš. Med sprehodom ugotoviva, da je da le rešen. Dobro rešen.
Na poti domov v Selah srečam najprej Ireno, nato pa še L&H, ki mi povesta, da gredo na sladoled v mesto. Seveda grem z njimi. Posladkani gremo - L&H na plavanje v Čatežke (Hannah trenig, Lenart priprave na sprejemce), midva z Ireno pa k Drnikovičem po sadike malin. Ko se vrneva domov, si privoščiva še hiter večerni sprehod, nato palačinke za plavalce in pa še ena do instrukcij. Mame pridekjo na vrsto šele po deseti. Pa spat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar