Drugič: http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1931314
Po petkovem fajn letenju pa kolegi čez vikend še naprej nadaljujejo s tem početjem. Vreme pa počasi ugaša. V ponedeljek odpeljem Artika na servis,v torek sem bil nekoliko zmahan od zgodnjega vstajanja, ker sem Lenarta že ob pol šestih peljal pred šolo, od koder so šli v hribe. Tako nisem razmišljal o letenju. Ampak tokrat me je Irena opomnila in dreznila, da bi bilo dobro izkoristit frej dan; ona gre na Rodos, Lenart je v hribih, Lovro pa še uživa zadnje dni Ljubljane. Vreme sicer ni obetavno, a ker vreme ne kaže katastrofe, v sredo, ko mimogrede še peljem Ireno na letališče, vzamem rukzak s starim dobrim Intoxom s seboj.
Tvegano stavim na popoldanski Švarč; cilj je bil odleteti malo po 15h. Vmes se še prav iznad Švarča oglasil Rok in podžgal upanje, da bo naš kucelj še kaj dal.
A ko se privlečem na start, lahko le gledam debelo kopreno, ki prekriva nebo. Toda od severa se jasni...
Ker le lepo vleče gor, potegnem coto v zrak. V tistem zazvoni telefon in na zaslonu se pokaže Lenart. Seveda krilo spustim in se oglasim... Pove, da so pri slapu Savica in se pozanima, če pridem ponj. Seveda pridem.
Veter se še malo umiri, potegnem in gladko scurim ter pristanem gor ob cesti, da bo manj za hodit. Ok, se zgodi. Ko prilezem nazaj do avta, se oblaki razkadijo, klobasa sramežljivo kaže gor, pa se odločim še enkrat poskusit. Rezultat je nekaj več zavojev, ampak na tleh sem isto takoj. Sledi še drugi sprehod gor, tokrat brez nahrbtnika.
V Brežicah sem še krepko pred Lenartom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar