sreda, 14. september 2016

Lisca, 14.9.2016, Gromska strela!

http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog/?tview=flights&act=submit&dt=14.09.2016#si&flights&1926272&map

Po lepem in zanimivem vikendu se v ponedeljek pošteno razletita Drago in Roberto, jaz pa dneva še opazil nisem (šele popoldan, na Marušinem rojstnodnevnem pikniku). V torek sta spet v akciji, vendar bolj skromno. Za sredo je napoved še vzdržna, za četrtek pa je že napovedan JZ, kjer bi bil (pri nas) pogojno letljiv le Švarč, kasneje pa so tako ali tako druge obveze in pa še bolj kilavo vreme. Torej sreda (še z malo Irenine vzpodbude), pa Lisca.
Mitja pa Žare lahko šele po tretji, od Kondorjev pa se odzove le Roberto, s katerim vzameva taksi - on iz Radeč, jaz z Brega - 4€ po glavi - ceneje kot na Kobariški Stol.

Gor sta še dva mladeniča, ki se tudi zaskrbljeno ozirata v oblačnost na severu. Roberto ju potolaži, da gremo v primeru dežja pač pristajat. Kisel nasmešek. Tastaradva odletiva in skočiva na Rudenik. Presenetljivo dobro drži za takšno pokritost. Na Rudeniku še povrtavam in rinem v bazo na 1,5k ter opazujem kolega, ki se je vrgel čez dolino na bohorsko stran. Tam je še nekaj osvetljenega in ugotovim, da bi bil greh, če ne poskusim s to višino potipat Bohor. Nad Mrzlo planino že začnem popravljat in tam opazim bogovsko kumulustrado čez bohorski greben.


Sem spodaj pa se bo treba priklopit in končno enkrat izkusit tako letenje! Res se mic po mic pajsam pod baze in rinem proti vzhodu. V nekem trenutku me spreleti nenavaden dražljaj. Hkeem. Blisk? Sem videl bliskanje? Med vrtenjem malo več pozornosti posvetim še širši okolici, ki pa je na severu in vzhodu zelo oblačna in temna. Ampak tu, na zahodnem delu Bohorja, pa še kar dela. Kaj naj zdaj? Malce negotov še kar plezam gor, ko razločno vidim strelo nekje na Kozjanskem. Ko nekaj trenutkov kasneje pride do mene še zamolklo grmenje, se streznim. Beži, dokler je še luštno! Mater, me letos lovi ta dež! Še zauga gor, a dokler skozi sivino zgoraj še vidim koščke neba, je vse v redu.


Letim proti Metnemu vrhu in razmišljam, da bi kar podaljšal na Razbor in dalje proti ne tako zabitemu Kumu, a se potem odločim, da bi šel vseeno bolj na ziher popravljat višino na Lisco. Tam pa nič. Gor vidim Mitja, ki čaka kaj bo, sam pa se neobremenjeno spustim proti Bregu in pristanem pri avtu. Ouje! Načrti se niso čisto izšli, ampak bil je pa lep hec. Dobro za po šihtu!

Ko sem zaključeval pakiranje, je začelo rositi tudi na Bregu, ampak jazz sem bil že na varnem v avtu. Pokličem še Robertota, ki pove, da je že v Radečah. Z vlakom. Z Mrzle planine ni porinil na Bohor, ker je je iskal dviganje na (še) osončeni strani Metnega vrha, ki ga pa ni bilo, zato se je vrnil na Rudenik, kjer pa se mu ni uspelo spajsat nazaj in je curnil v dolino. Se zgodi.

Ni komentarjev: