http://xcglobe.com/olc/index.php/catalog#si&flights&1934363
Soboto smo si vzeli bolj na izi. Ko me je Irena spraševal o načrtih, se razen brkljanja okoli hiše nisem spomnil kaj bolj zanimivega, tako da sem začel razmišljat o kakšnem skupnem pohodu na kak bližnji kucelj. O letenju niti nisem razmišljal, saj je ta vikend zaradi letalno neugodne napovedi odpadlo tako srečanje ZPLS kot tudi Parasnežinka. Ampak Vzhodnoligaši so pa vseeno na Whatsup na polno nabijali o letenju od Lisce pa do Donačke. No ja, napovedi so obetale še nekaj jasnine čez dan na vzhodnem delu Slo, popoldan pa se naj bi tudi tu pooblačilo.
Dobro. Dopoldan sem nadomestil Lenarta kot prostovoljca na čolnarskem maratonu od Griča do Zg, kjer smo pomagali manj spretnim okoli savskih brzic, kasneje pa še vrtnaril okoli hiše. Med čiščenjem kosilnice me je sonce že lepo grelo, povsod okoli pa so se pod rahlimi korenami kuhale sramežljive bazice. Nisem zdržal. Zmenili smo se za malce kasnejše kosilo, jaz pa vmes enkrat skočim s Švarča. Deal.
Na poti pokličem Gabija, ki se je napovedal na Švarč. Malo kasneje se oglasi in pove, da je pravkar pristal. Seveda je za to, da gre še enkrat z menoj. Dokler sem pridivjal do pristanka, se je on že dogovoril z enim frendom, ki stanuje tam poleg, da nama spusti avto.
Na startu lepo vleče gor, manjka ena klobasa, nad Bohorjem "pa i šire"se kuhajo lepe baze in nama se kar mudi v luft. Ko je bil Gabi že pripet, jaz pa sem bil pripravljen, da si navlečem zic, opazim, da imam odprto rezervo! Bemtisuncežarko! Ni kaj, treba je poštimat. Gabi pride pomagat in zadevo hitro spraviva nazaj v red.
Vleče v refulih in ne vem kaj je bolj pametno - odletet v refulu ali v pavzi. Odločim se za veter, in gre lepo. Glede na izrazit J do JZ bi moral poskusit bolj na Z pobočju, a sem vseeno zavil na V, kjer je Gabi prej scurel. Malo drži, pa me spusti. Vozim se sem pa tja v klasični švačevski curaži in čisto v podu že razmišljam, da grem še enkrat, ker je škoda takega dneva. Medtem se Gabi nad menoj odpelje čez proti Šedmu. Med mojim besnenjem tik nad podnom le nekaj zagrabi in počasi, mic po mic, se spajsam nad greben, pa še malo čez. Opa, morda pa me bo danes kakšna bazica le vzela k sebi. Žnaram po Švarču sem pa tja, pa ne gre nikamor. Z vetrom se nočem spustit, saj dvomim, da bi lahko priklopil kaj za naprej, pa prvič, ko se spajsam malo višje, porinem proti Šedmu, nad katerim se kuha bazica. Pa ni dal nič. Še do grebena nisem prišel. Sem pa videl nekoga, ki povrtava nekaj na mestu, kjer bi moral biti šedemski steber. Sam se še malo pajsam tam na okoli 400m višine in se spuščam proti Senovem ter na koncu pristanem nedaleč od avta. Kolega pa še kar vztraja v zraku. S tistih mojih 400m se vrže čez na Švarč, pa mi izgine nizko za hosto. Kaseneje spet vznikne in vrti, vrti. Domov se odpeljem mimo Koprivnice, do koder ga še spremljam, ko se že spodobno visoko za te razmere vrti proti Veterniku.
Domov pridem ravno na začetek kosila. Pojemo skupaj, potem pa mularija vsak na svoj konec. Ko se z Ireno še malo pogovarjava, pokliče ves navdušen Erzo, ki je bil ta s katerim sva si nekaj trenutkov delila Šedem. Privlekel se je do Sotle. Ouje!
Na Lisci so tudi lepo leteli. Dan je rešen!
Ni komentarjev:
Objavite komentar