Švarč, 28.5.2016, Luštna lokalna urica

Trek

Na, če se spraviš pisat en mesec prepozno. Vmes že nekaj izpuhti.
Mislim, da sva bila to soboto z Lenartom sama doma in da je poba to izkoristil za dan s Hanah. Zgleda, da je bilo lepo, leteče vreme z J-JZ in ga je bilo treba porabit (čeprav olc pravi, da se v naših koncih ni letelo, veliko in dobro pa v hribih).

Ok. Upal sem na malo drajsanja po grebenu, pa sem kmalu zapel stebriček, pa še enega  in se odvrtel proti Veterniku, a sem se na vrhu odločil za pot, vzporedno z dolino in povohat kucelj med Koprivnico in Veternikom, ki sem si ga ogledoval že v epizodi "Bežanje pred dežjem". Tam je bila revščina. Veternik je bil sicer na dosegu roke, a sem raje porinil v veter, proti dolini. Ne vem, zadnje čase sem nekam zadržan do za curenje tveganih poskusov. Z dolino v dosegu sem si rekel, da se je lahko pustit odpihnit z vetrom, pravi izziv se bo pa zdaj priplazit nazaj. Med tem plazenjem sem spet naletel na lep stebriček in igra se je lahko nadaljevala. Sklenil sem poskušat malo kruzat po Bohorju, saj je bilo tam okoli 1,3k  višine za to dovolj, čeprav je šlo bolj v stilu vrtenje te odpihne dva nazaj, da lahko odglajdaš tri naprej.Ampak hec je bit tam, na nebu in dihat in živet. Nekje nad Ravnim logom se spet nisem odločil, da bi se prepustil vetru in se naslonil na vzhodni greben Javornika, saj so mi tiste grape spodaj zelo odbijajoče.

Usmeril sem se pod obetavno bazico in curel. Na južnem robu Ravnega loga sem že iskal pristanke in čudil, saj bi me po obliki terena tam moralo izstreliti gor. Postalo mi je neprijetno (kot vedno v tisti luknji). Vleklo je z juga in tam bi lahko padel v rotor od Švarča ali pa od Šedma. Pohodil sem gas, se spustil med obema in upal, da bom lahko priklopil Šedem, ki bi moral lepo zagrabit. Vmes sem povozil en balon, a ga nisem obrnil, saj sem imel v glavi rotorje, po ritjo pa grapo.  Nad Šedmom ni zagrabilo, je pa že lepo vleklo z Z in sem spet spet pomehkuženo odpovedal rinjejenju v veter po grebenu, ki mi v tistem trenutku ni obetal bogvekaj. Vesel sem bil, da imam pristanek pod Švarčem v doletu in to tudi uporabil. Pritlehni Z me je malo zjebal in pristal sem na napačnem koncu travnika, tako da sem potem rabil it ene 200m  do prve sence pri cesti za gor.
Tam me sredi pakiranja povabi možak iz bližnje gorce na en glaž. Z ženo sta kosila okoli gorce, a je zdaj prevroče. Pridem, ko spakiram, mu povem. Tip me je dejansko počakal in vstopila sva v hram. Med sproščenim klepetom o vinogradu in spremljajočih dejavnostih sva zizala pikolo, ki sicer ni nek presežek, je pa lepo pitna, sploh zemeljsko ohlajena in pa predvsem v pravem okolju. Po tretjem glažu sem se izgovoril, da moram še peč na Švarč, pa m je ponudil še prevoz gor. Zahvalil sem se s pojasnilom, da po celotedenskem pretežnem sedenju enostavno moram malo hodit, kar je prijazen gostitelj sprejel.
Na poti gor sem se malo zbistril, nazaj grede pa med pobiranjem rukzaka še enkrat pozdravil vinogradnika ter odrinil proti domu. Fora dneva: vrtel skoraj toliko v desno, kot v levo.

Dan rešen.

Franc ta dan preseže vse svoje osebne rekorde (Dobrča - Begunjščica, čez 2k, čez 2h)