Sela, 5.6.2016, Laufanje...

Malo sem se moral prisilit. V petek pica, pa kup pirov na koncertu, pa spet pica za lahko noč. Sobota šopingiranje, košnja, pa peka za kosilo, pa kosilo, popoldan pa končno začetek supanja, ki se je zaključil z izgubo ouklic. Zvečer čiliranje doma (s tamalima gledam risanko...). Za letet naj ne bi bilo, čeprav na koncu ni izgledal tako nemogoč dan...
Danes spet mali šoping, pa spet peka za kosilo, pa nedeljsko kosilo, pa dolgo posedanje ob sladicah in frankinji. Ko sem le pospravil pečenjaro sem moral zalegnit, da sem prišel k sebi za tauhanje, saj sem se odločil, da bom poiskal izgubljene špegle (dobri so). Seveda se mi ni dalo v oblačnem, ne prevročem dnevu rinit v tisto kalno mlakužo tauhat za špegli, a sem si sam skuhal, ko sem rekel, da bom to naredil. Vzel sem torej plavutke in masko ter komaj prepričal Ajo, da  je šla z menoj. Pred šudrjamo je bilo na moje presenečenje en kup avtov, nekaj pa še dol na ciganski plaži, kjer se Aja za dobrodošlico pokakala, da sem moral še to čistit za njo. Špeglov nisem našel, saj je voda tako kalna, da se nekaj vidi šele ko je že na dosegu roke. Pa kratko sapo imam. Aja pa je vmes spizdila v šundr FWPja, kjer je Roku pomagala gledat vejkerje, ki jih on fural. Ko sem jo prišel iskat, se je še otresla na goste, ki so se sončili, da je ne bi kdo slučajno pozabil. Rezultat dneva je bil, da sem smrdel kot Aja. Tak nisem mogel čakat do osmih, ko bom Lovra peljal na štacjon, stuširan pa ne bom šel laufat. Ko pa pridem domov, najdem Lovrija na odhodu. Gre ob sedmih, peljejo ga pa mati. Tudi prav, posloviva se.
Zdaj mi pa laufanje ne uide. Malo še brkljam po hiši, potem pa le krenem. Urca je napolnjena, a ne zlepljena, saj sem jo nameraval nekaj popravljat. Odločim se za eno krajšo varianto; 5, morda 6 ali 7 km. Kasneje, ko sem se malo ulaufal sem načrt popravil na standard do Rigoncev, temu pa še dodal malo tempa. Zdi se mi, da sem zadnje čase malo zaspal in delal le na tem, da preživim maraton, kar pa je bila v bistvu potuha, da sem tudi znatno krajše razdalje tekel zelo u izi. Načrtu sem dodal še cilj, da tečem v tempu pod 5 min/km. Tako bi moral teči na 21ki. Vmes sem ene parkrat že dihal na škrge, ampak sem se trudil držati tempo okoli 5min.
Ko prisopiham na domače dvorišče, ne morem ustavit štoparice, pa naj delam kar hočem. Potem sem se naenkrat znašel na ekranu, ki me je spraševal, če naj zbriše vse podatke in nastavitve na urci. Fak! Na koncu sem urco ves vroč in prešvican kot podvodni mož razšraufal in ugotovil, da se je štoparica vmes, med pipkanjem, nekako ustavila, pa sem razšraufanega garmina previdno nesel do računalnika, ki pa je le prebral tudi današnji tek z urce.
Ni šlo pod 5min. Jebeno.