Vikend je pogojno ponujal nekaj možnosti za v luft, a sta se v naših koncih le v petek razpištolila Drago pa Roberto, medtem ko pa je vikend pripadel Markotu z Bizeljskega, ki je v soboto kot prvi pobral na bizeljskem startu, v nedeljo pa tega cela ekipa ni uspela ponovit.
Jaz sem v soboto pripravljal smrekovec, šel eno odlaufat (in skoraj krepnil od vročine in nalivanja s presladkim napitkom), popoldan pa smo šli praznovat Davidov prvi rojstni dan. Nedelja je bila Lenartova, ki je imel prvo pravo atletsko tekmo in osvojil srebro. Oba dneva sta bila lepo pošpricana s popoldanskim dežjem. Za ponedeljek je bilo napovedana sprememba vetra iz vzhodnika v jug in malo manj možnosti dežja pred celotedenskim kislim vremenom. Poln upanja sem vzel opremo s seboj na šiht.
V Ljubljani ni zgledalo letljivo - obalčnost in veter, a kamere na Lisci so kazale lepšo podobo. Vprašanje je bilo le še, koliko šihta se splača odškrtnit za potencialni skok s Švarča. Malo pred drugo sem dvignil sidro in jo vžgal proti KK. Vmes pa oblačnost, dež (NM v sivi zavesi), pa tudi nekaj jasnine (domovina krško poljskega prašiča), a nad Bohorjem se je pošteno kuhalo. Vmes se Wosa pohvali, da je svojo urico že popeglal. Lisca pravi 3-5m juga, česar med Krškim in Senovim ni zaznati. Kar malo malodušen oddrvim na breg, kjer pa klobasi veselo plapolata gor. Malce se še spuca in upanje oživi. Tokrat začuda ne crkne takoj, ko sem pripravljen, ampak se da odletet.
Oprimem se prvega prdca in ga vrtim ter opazim, da je zgoraj kar temno, zaradi česar ni krize. Kriza je zaradi sive zavese nekaj km bolj zahodno. Sumljivo gledam tisto reč in se pomikam proti vzhodu, tisto pa tudi. Nimam pretiranega veselja vrtet v sivino nad seboj, čeprav lepo drži, saj mi dež vztrajno sledi. Pred Podsredo razmišljam, če bi šel kar tam pristat, saj ni za it nazaj. Odločim se porinit še malo naprej proti še osvetljenim Trebčam, a me na pol poti že začne dohitevat piš dežja in (spet!) v rokenrol stilu za Aritkom nekako pripleševa do tal. Zlagal sem šprintersko, a so me prve kaplju ujele še predno je bil rukzak spakiran.
Sledi malo vedrenja pri bližnji zidanici, nato tek do ene prvih hiš, kjer se gospodar omehča in me zategne do Podsrede, tam pa po 10min dobim štop okrog nekaj ovinkov - na Švarč, do avta. Dobro se je izšlo. Ujel še pol urce letenja pred enotedensko močo, pa še povratek se je lepo izšel po zaslugi prijaznih in malce radovednih ljudi.OLC
Ni komentarjev:
Objavite komentar