Veternik, 16.3.2023 (čet), Iskanje svetega grala

Veternik prvič,

potem Švarč in

Veternik drugič.

H&F, brez dela hoje, posnetega z urco (nesihroniziran čas?!)

Marec se le prebuja. Napovedi so bombastične, obeti hudi. Mitja si za petek vzame dopust, a Matic prerokuje, da bo četrtek Tisti marčevski dan, petek bo že koprenasto, pa to. Nekaj podobnega so iz raztresenih piščančjih kosti prebrali tudi na Arsu. Ok, na smrtni postelji si ne bom očital, da nisem preživel cel šiht v pisarni, bi me pa zbodel spomin na izpuščen Big Day. Gabi nabija, kako bo super, a on ne more. Sumljivo. Miha je na smučanju, Drago bi šel z menoj na Veternik, a je dogovorjen z Urošom, ki pa zapušča šiht takrat kot jaz, pa gresta na Kopitnik. 

VETERNIK I

Grem sam. Gor ob po načrtu ob 11:30. Gospodar tam spet nima nič proti, da tam parkiram, bolj ga skrbi veter. Pokažem mu na mastne baze. Naj piha, le da gre gor. 

Na startu je res kar prepišno, pogrešam družbo za pogum. Med pripravami vidim, da le ni tako hudo. Zapiha in se umiri na zmerno sapo. V mirnem delu se bo dalo odletet. Pripravim coto, se na debelo oblečem in se spravim v zic. V tistem pride piš in mi pripravljeno coto zmelje v godljo. Sledi pol ure razpletanja štrikov - ne bi omenjal razpoloženja ob tem. Ko sem končno pripravljen, so baze znatno manjše. Kaj bi to bilo?

Veter se kar preveč umiri in lepo odletim. Nič resno ne zagrabi ter odtonem proti Kozjem, ko pri tabli le nekaj sramežljivo prime. Oklenem se te revščine in vrtim dokler gre. Gre zelo horizontalno, a po malem pa tudi gor. Tako se priguncam na dobrih 1,1k nad Koprivnico, ko zmanjka. Ok, otvoritev ni spodletela, kaj pa zdaj? Desno se baza nad Švarčem suši, naravnost z vetrom me nese proti KK in jebenem, danes tudi popoldan aktivnem CTR, kamor nikakor ne želim. Odločim se poskusit na Armes, ki bi po moje moral nekaj sprožit. Do tam me svinjsko požira, nad greben pridem nizko, prenizko. Sledi le še pristanek. Šmrk... Toliko od carskega dne. 

ŠVARČ

Dan je še bohoten, šiht je že žrtvovan, nekaj bo treba. Jasno, najbolje bi bilo nazaj na Veternik na popravca, a ni prevoza. Preučujem Švarč v bližini, ki je peš dosegljiv v realnem času in premlevam Gabijeve teorije, kako v severu Švarč, v zavet(er)ju Bohorja, lepo dela, Grem preizkusit. Gor je vetrovna žalost. Še dobro, da ni žaklja, da bi dodatno zbijal moralo. Najdeno plastično vrečko uporabim za klobaso, ki pa ne zbuja upanja, sever je enostavno premočen. Tu pa tam se umiri na nulco, to pa je to, kar danes ponuja Švarč. V tem malodušju zazvoni telefon - Danilo se po šihtu odpravlja na skok z Veternika in sprašuje po razmerah. Hitro se dogovoriva, da me pobere pod Švarčem, pa greva skupaj preverit Veternik. Po X-Alpsko odstartam, da me med poštenim guncanjem takoj odplahne dol do kapelice. Istočasno se tja  pripelje Danilo, tako da opremo kar v rinfuzi zbašem v njegov avto in še greva naprej.

Gor mu ponudim, da pridem ponj, če se mu ne hodi nazaj gor, saj je za kak odlet itak prepozno. Ker pravi, da mu je hoja sestavni del današnjega načrta (konec koncev se pripravlja na xslovenija), se še sam spravim nazaj na start. 

VETERNIK II

Med tlačenjem nezloženega krila v avto so se špage spet zapletle in ponovno je sledilo dolgo razpletanje preden sem bil pripravljen za varen odlet. Vmes je kolega že pristal. Odcurim proti Kozjem, ko tam, nad grebenom le nekaj nežno prime. Počasi se odvrtim na 1k, močno zanesen proti amfiteatru okoli Mrčnih sel. Dobro izhodišče za naprej proti jugu, a danes je za kaj takega že prepozno in se odpeljem nazaj proti grebenu v smeri Lesičnega, ter po severni strani grebena nazaj dokler je šlo in pristat za ex Montom. No, nekaj pa je le bilo. Vsak steber šteje v osebno zadovoljstvo.

Danila seveda ni več tam, pokliče me, ko že začnem korakat nazaj. Je že nazaj gor in ponudi, da pride pome, a se mu le zahvalim, saj mi je hoja prijetnejša. V slabi uri sem gor, v prijetnem spokoju predvečera na vrhu hriba.

Izkazalo seje, da v naših koncih le ni bil tak Big Day, kot so obetale napovedi. Ok, prvi Veternik sem morda malo zajebal s prepoznim startom (razpletanje štrikov), ampak tudi Drago je s Kopitnika potegnil "le" do Trebnjega, medtem ko je Uroš, tako kot jaz, tudi sedel še pod 10km. Kdor ne poskusi, ne ve. Je pa bil dober športni dan.