http://xcglobe.com/flights#show-flight/2536281/
Začetek letošnjega marca je kar spihan. Pri nas bi bil bolj primeren za surfarijo. A za ta vikend se nakazuje možnost letenja.
V sredo deda prestavijo iz novomeške bolnišnice v Šmarješke toplice, kjer je režim obiskov bolj odprt. V četrtek ga obiščem in presenetljivo greva lahko na prvi prehod. Veselje! V petek imava z Ireno v CD Lj koncert, ki ga je nama podaril Lovro. Slastno! Z Izo vred prespimo pri Turkih, v soboto se dobimo z Naglji, od tam pa na pohod na kosilo na Planino. Ko na stolpu občudujemo razglede, me pošteno prepiha. No, za letet že ni, je pa lep dan za aktivno druženje s starimi prijatelji.
V Kondorju se za nedeljo pripravlja odprava na Lisco. Menda bo Primorska odlična, a doma tudi kaže dobro. Morda malo nižje višine, vendar s pomladnim gradientom. Zmerni veter južnih smeri. Prijavim se, a kot po navadi pridem več kasno, saj se mi je zdelo 10:40 na Bregu, kot je določil Gabi, res zgodaj. Ni hudega, se pač sam zapeljem gor.
Na startu je že zbrana pisana druščina pilotov, en je že v zraku. Klubsko smo kar močno zastopani, pride še nekaj Metuljev. Vleče lep J. Gabi razpakira novega novcatega Artik R. Vsem se začne mudit v zrak. Sam sem imel željo skočit na Bohor, ki je bil na take dni pretekla leta kar radodaren, čeprav z nizkimi višinami, pa potem nazaj - če bi bilo carsko čez kozjansko, sicer pa kar po isti poti - na Kum in seveda zaključit na Lisco. (
nekaj takega kot Drago lani) Očitno sem nekaj spregledal pri preučevanju vremenske napovedi, po kateri naj bi se kasneje veter obrnil v Z, zato je čoporativni cilj najprej postavljen Kum, pa potem vse ostalo, kar se bo pač izšlo. Ok, sam sem ostal pri svojih načelih, da najprej ne smeš scuret, potem se moraš pobrat za otvoritev, potem pa po planih ali pač po navdihu, karkoli že.
Postartamo zgodaj, dela krasno, hitro smo na okoli 1,4k. Kolegi kmalu porinejo na zahod, sam še malo pomolzem termiko. Jebiga, višine ni nikoli dovolj. Čez Veliko Kozje grem za Gabijem in Tomotom proti Radečam, a si pred preskokom zaželim še nekaj višine pa grem pobirat na Čelovnik, ki je radodaren. Drago počne isto malo nižje, Uroš se je že prej obrnil nazaj proti Lisci. Ok, 600m višji se lažje vržem na greben Kuma. Tomota dohitim pri Križah, Gabi je šel naprej brez pretiranega nabiranja višine.
Navijam dokler gre in po klasični poti odskakljam do Kuma, kjer dela, da me vleče v rdeče. Oudie začne pravočasno tulit in grem nazaj, ter se zaletim v še močnejši steber. Dobro, vzhodno od stolpa na Kumu sem varen in mirne duše ga zvrtim na 1,7k.
Tu sem bil tudi lani na ta dan, takrat z Orešja. Juhej!
Gabija opazim na drugi strani doline, proti Dolenjski. Hm, ne zdi se mi primerna poteza za tak dan in te višine, a kdo sem jaz, da bi mislil?! Dvakrat sem nasedel na hrib, ko sem z nekaj več kot jurja rinil na Dolenjsko. Po drugi strani pa sem že gledal Zagorca v podobnem položaju, pa se je lepo izvlekel. Gabi že ve, kako se tenu streže, si mislim in se posvetim povratku. Drago nekoliko nižje, malo naprej od Nebeške tudi obrne. Nekaj treme je, saj menda še nikoli nisem prišel s Kuma nazaj do Lisce. Res je, da še nikoli nisem šel najprej na Kum, ampak sem se vračal bolj pozno popoldan. A koprena se gosti, namesto da bi razpadala.
Tokrat lepo dela, stebre markirajo kolegi (
Aleš!) in brez stresa priklopim Lisco, ki zagrabi že na zahodni strani, čeprav pri tleh veter kaže vzhodnik. Ko nad malo Lisco spet rukne na 1,5k je jasno, da bo treba uresničit prvotni načrt - Bohor. Vem, da z Rudenika danes ni šans prit čez, pa se takoj vržem na Metni vrh, tam pa scincam. Takoj ni zagrabilo, bi moral potipat po grebenu, ampak sem stisnil rep med noge in jo ucvrl nazaj, proti Rudeniku. Tam dela že pred hribom in višino grem pokurit na vzhodni konec grebena. Nazaj bom že kako, si mislim.
Dan je še radodaren in me naheca, da ponovno porinem na Metni vrh. Tokrat tam sramežljivo zabrbota. Zdaj je plan Ledina, pa nazaj na Lisco. A koprena ubija termiko in slutim, da se z Ledine v takem ne vrnem več do hriba. Tomo še vedno drgne Lisco. Klinc gleda, nov plan - pristanek na Lisci! Žal zmanjka sreče / znanja in sledi neroden pristanek pri Čučniku. Blaten po rokavicah a kar zadovoljen z dnevom.
Sledi logistika. Je avto še gor ali ga je Wosa uspel spravit dol? Hm, v vsakem primeru moram gor, kar pa od tu ni problem peš. Namesto Wose se oglasi Uroš, da gre gor še ena skupinica in me pobere. Komaj pospravim, so že pri meni. Uroš, Jože in Mitja Koritnik. Uroš gre preizkusit Gabijevo novo raketo, ona dva pa na en odletek.
S pirom v roki pomagam Mitji, ki ima nekaj treme, a mu lepo gre. Jože rutinirano. Ko pirčkam na terasi, pokliče Tomo, ki je tudi pravkar pristal in dogovoriva se za zaključni pir v Sevnici. Tam si razdeliva še prigrizek in nazdraviva dnevu.
Faj je bilo.
-----
Pošteno oblečen, švic majica, nova tenka jopica, stara debela jopa, puhovka in spid čez. Na buči baf in čez podkapa. Zimske rokavice, brez grelcev. Lani me je preveč zeblo v glavo in telo. Tokrat je bilo v redu, občasno je zeblo v prste na rokah in nogah, a je razmigovanje rešilo zadevo.
Radio. Mikrofon / zvočnik se je, najbrž pri vzletu, iztaknil iz radia. Kar ugotovim na Kumu, ko slišim govorjenje iz žaklja. Nerodno priklapljane nazaj je uspelo in slišim Stankota, ki očitno spremlja zadevo in kramlja z nami.
Dragotu nazaj grede Čelovnik ne da in pristane pri ribičih. Čudo se pojasni naslednji dan, ko sporoči, da je bolan obležal. Gabi je šel hitro in ne previsoko, s Kuma pa je, kot kaže, želel nadaljevat po manj običajni poti, a se danes to ni izšlo. 10 točk za širjenje meja! Tomo je letel podobno kot jaz, le malo prej je obračal. Na varni strani si je pridelal skoraj 4 ure krasnega letenja. Uroš se je lepo izživel med Lisco in Čelovnikom, kasneje pa je preizkusil še Gabijevo novo raketo. Roberto je šel preko Čelovnika do Strnada.
Ni komentarjev:
Objavite komentar