http://xcglobe.com/sites#show-flight/2533271/
Pretekli dnevi so bili zaznamovani predvsem z dedovo kapjo. V petek zjutraj ga je udarilo, bolnica, čez vikend se izboljšuje, danes že pošilja selfije. Bo, bo.
Sicer pa je bilo vetrovno ko strela, Mitja pravi da je videl surferje na jezeru, tudi sam bi šel, če bi bilo vse ok, pa tudi zimskih oblačil nimam. Ves čas je napovedan zahodnik, Uroš napada novodkrito Ledino, sam malo pogledujem Švarč, a ni neke prave volje. Gabi gre. Danes nas presije sonce, piha ne preveč in pogledam na avp. Noro, lep JV! Napoved? Z pa nekaj gradienta. Miha ne more, pa itak sva ob dveh že prepozna. Malo kasneje kolega lahko gre, ampak sva pozna, jaz pa s piciklom na šihtu. Klinc gleda, greva poskusit. Tour de Čatež-Sela, po opremo in gas naprej. Medtem se navleče oblačnost, ki ubije sonce in JV na Orešju. Ko nekaj čez četrto prinoriva gor, klobasa le žalostno opleta na vse strani. Ni magije. Na glas pomislim, da je morda bolje, da se kar obrneva in greva po opravkih. Vseeno malo počakava in klobasa se res tu pa tam sramežljivo obrne gor. Ajd, pa greva vsaj odstartat pa pristat, za trening.
Potegnem v rahlo sapico in odskaljam dol, vmes (spet) izgubim zanko od vreče, zrak zagrabi (o, fajn!), spravim se v zic (tokrat). Ok! Miha kmalu sledi. Sledi paskorja tričetret urce pajsanja na ...? Nad grebenom zahodnik, spodaj nek jug. Čudno, zanimivo in fajn!
Na koncu, ob sončnem zahodu sva oba zadovoljna z izkupičkom pozne ure. Doma ponoči, pa z Izo na piciklistični sprehod in dan je zaščpičen.
Deda se bo zmazal, prihaja marec, vse bo dobro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar