Veternik, 11.3.2022 (pet), Okus pomladi

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2467898/

Nesreča na smučanju, zelo boleče koleno z Ireno po urgencah (glej 3.3.2022)

Irena ima pregled pri travmatologu v Ljubljani. Narediva si  lep izlet, branch, tržnica pa to, a smo doma še dovolj zgodaj, da bi šel povohat zrak, namesto brkljanja okoli hiše ali bognedaj nazaj na šiht. Irena natera žabo v vodo.

Gabi in Wosa sta SV z močnim gradientom izkoristila za Veternik in sta že pristala, ko še sam pridem gor, kjer najdem Gabijev avto. Pristala pa v Polzeli. Noro dobro!

Sam sem si zamislil prečohat Bohor, ajd do Skalice in se vrnit na topland. 

Na staru klasika; ko se pripravljam, vleče ko satan in mi svaljka krilo, ko pa sem pripet, pa vse crkne, kar pa še je sapice, je pravokotno z desne, z vzhoda. Eh... Potegnem, ko prvič povleče gor in takoj me vzame. Ok. Le vreča se je odpela, pa me malo hladi v tačke.

Splezam čez vrh, a kaj več pa ne gre, nato še zacurim. Grem na Kozje - nič, tipam po bregu naprej - nič. Nato se malo pred pristajanjem oklenem nekega prdca in ga zvrtim na jurja, skočim na Bohor in tam nadaljujem na 1,4k! Ooooo, krasno!!! Vesel nizkega reševanja sledim prvotnem načrtu in porivam na zahod. V nekem trenutku se je treba odločit ali na osončen in zaveterni jug ali ostati na senčni priveterni strani. Vztrajam pri slednjem in sledi le curi muri do pristanka v dolini. Ah!

Ma dobro, kaj pa naj pričakujem?!

Ko začnem zlagat,se ob meni pojavi možak iz bližnje domačije, s katerim se zapleteva v pogovor. Povprašam, kako bi se dalo prit v Kozje, pa se sam ponudi. Lepo. On se gre preoblečt, sam pospravim do konca in že sva v starem golfu. Med potjo pogovor teče naprej, zgleda da mu prija družba. Hvaležen izstopim v Kozjem in se zahvalim, vabilo na pijačo zavrne, ima še za delat.

Dvema planinkama, ki se tudi pravkar odpravljata gor se zdi zanimiv moj rukzak in ugotovita, da gre za letenje. Tudi one bi in dam jima Gabijevo številko. V bifeju čez trg dobim še kozarec vode (dobil bi tudi pir in rum, ampak...) in zašibam nazaj na start - 40 min.

Gabi sprašuje, kako spravit trek z Oudie; ko se ohladim in preoblečem, mu pošljem link na delujoči OudieLive. Uspe snet in prijavit let. Med obračanjem s parkirišča opazim planinki, ki sta osvojili vrh. Na izi.

----

Pod črto: Na srečo smo izvedeli, da Irena ni resno poškodovana, doživela je urbano Ljubljano, jaz pa sem ujel še nekaj ruralne divjine, povohal zrak in se enkrat lepo pobral s podna na lep razgled. 

Zvečer kozice na buzaru in Krapež 2017. Proprer!