http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2466673/
Pozabil podrobnosti (deset dni kasneje), ampak šlo se je nekako za to, da se gremo pomenit, kako napreduje reševanje zapletov glede starta na Korički. Janez se pogovarja z Martinom (lastnikom) in dobro kaže glede medčloveških odnosov, slabše pa s samim startom, saj gozdni inšpektor glede na prijavo mora nekaj ukrepat. Bomo videli. Torej zaenkrat naj ne bi leteli s Koričkega. Hja...
Plan je bil, da gremo peš gor, pa skok dol, a je bilo že pozno in dan kratek, pa je Žare odpeljal gor Mitjo pa mene, Janez pa je že prej šel peš in ga na startu najdemo z Radotom P. in njegovim vnukom. Med pripravo rečemo dve tri in se v negativni nulci pomečemo dol (RP ne, gre peš). Na pristanku se Janezu mudi in se hitro poslovi, Mitja pa vabi na špricer.
Ko se odpravljamo, Mitja ugotovi, da nima ključev od avta. Preiščemo pristanek - nič. Zategnem nas nazaj gor do Žaretovega avta, kjer najdemo policaja. So bili obveščeni, da se tam potikajo eni ljudje z velikimi nahrbtniki, pa je moral it pogledat. Ajme. Žare ostane pri njem, z Mitjem pa greva preiskat start. Ključev ni. Kolegu je najbolj žal obeska, ki mu ga je podarila Katja. Pokliče jo in poparjen prosi za rezervne ključe, ki mu jih žena pripelje, do pristanka, medtem ko Žare gor še naprej posluša policajeve junaške zgodbe o tem, kako je zajel deset na smrt preplašenih beguncev in za to dobil neko priznanje. Bljak!
Špricer seveda odpade. Kasneje Mitja sporoči, da je ključe našel sosedov mulc - na pristanku. Konec dober - vse dobro.
Ni komentarjev:
Objavite komentar