Lisca, 25.3.2022, (pet) Nedokončana pesem, a v redu dan

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2470856/

S šihta: 9:50
Vlak, Brežice: 10:16
Vzlet: 13:14
Pristanek: 15:06
Odhod: 15:50 - hoja, štop 1, hoja, štop 2
Laško: 16:25
Zidani most: 16:56, končno prišel do piva
Brežice: 17:43
Doma: 18:10

Letošnji marec je vremensko neverjeten za letenje. Gabi je včeraj s FAI 100 okoli Julijcev kronal serijo super letov pred tem. Vendar ga to nič ne ovira, da ne bi rinil naprej in organiziral še eno letenje danes v naših koncih. Napovedovalo se je Orešje, kamor naj bi se spet zgrnili top piloti od blizu in daleč (včeraj sem nekaj časa imel občutek, da misli R.Lotrič z Bele peči priletet na Bizeljsko, danes pa nazaj domov, pa se je izkazalo, da je načrtoval krog okoli Ljubljane - kar pa se mu ni izšlo). 

A vreme gre svojo pot in že v četrtek zvečer so se pojavili pomisleki glede Orešja. Sam nisem podrobno spremljal vremena, saj je to že itak počelo deset drugih. Menda se je napoved obrnila iz JV v SV. Izglasovana je bila Lisca. Ok, ziher varijanta. Z Mitjem in Miho se zmenimo, da gremo z vlakom do Brega, gor pa s taksi kombijem, ki ga je priskrbel Drago. V Krškem se nam na vlaku pridruži še Danilo, v taksiju pa Uroš, Drago in Metuljev Mihec S. Gabi in Wosa sta šla gor s svojim avtom, ker sta urejala še neke oglasne deske za tandeme.

Start je bil že polno obljuden (veliko štajerskih kolegov), vreme kaže dobro. Načrti? Drago bi šel na Gorenjsko, Gabi, ki je ravno na okusu, omenja FAI 100, kar mi je bolj privlačno. Za trikotnik je zagret tudi Tibor, pa se vda še Drago. Napoved je ubijalska, tako da bi moralo iti od Podsrede čez Kozjansko do Dramelj, od koder bi se dalo privlečt do Kuma, od tam pa zaključit čim bližje nazaj k Lisci. Zmenjeno! Ne vem več, kaj smo čakali, ampak prvi so zarezali v zrak šele okoli enih.

Potegnem v intervalu, ko vleče gor. Je kar živo, a cureca lepo spravim nadse, ta pa me takoj skatapultira gor. Drago pobira malo zunaj, pa grem pod njega in - bingo - takoj v otvoritveni steber na 1,5k. Dovolj za direktno na Rudenik, kjer opazujem Gabija in še nekoga, kako pobirata in skočita na Bohor. Vendar Rudenik ne da nič (fak, že spet!) in se grem reševat nazaj. No, kmalu pocuka in zavrtim odrešilni steber, ki ga kar ni konca. Na 2,15k bežim ven in na koncu nisem čisto prepričan, če me ni vseeno odneslo v rdečo. Ma kojebe, steber je bil slasten, razgledi fantastični, začetek sanjski. 

Kolege opazujem daleč pod seboj; imam občutek, da se plazijo po tleh. Udobno visoko kruzam nad Bohorjem in pri Ravnem Logu dohitim Gabija, ki pa je vseeno hitrejši in prepoznam Tiborja pod Kingom. Skupaj se spustimo proti Podsredi. Prej, omamljen od lepih višin, hočem obrnit grad Podsreda, zdaj  previdno rinem proti vasi in nejeverno opazujem Gabija na moji višini, a kakih 500m naprej, kako kar rine nad vas, čeprav smo že hudičevo nizki. Obrneva istočasno, gre za preživetje. Pripelje se še Tibor in najdemo neko dviganjce, ki nas odreši na 1,5k. Uf. V tistem priletita še Mitja in Wosa, zadaj vidimo še Dragota in Uroša.

Tu je bil precej ključen trenutek. Gabi se je zapodil proti Veterniku, mi pa za njim. Varnejša možnost je bila it nazaj na Bohor, kar sta naredila najstarejši in najmlajši, ampak jebiga, redko se na tak dan cela jata odpravi na potep. Več nas je, lažje bo. 

Višine niso ravno razkošne in moti me, ker sem ves čas najnižji, zato povrtujem vse kar piska. Zaostanem za kolegi, ki so rinili naprej in se nekako pobrali. Gabi in Wosa skupaj, Mitja in Tibor pa tudi nekje blizu. Opazujem jih, kako gredo proti Žusmu in to precej višje od mene zadaj. Ne predam se, dokler sem v zraku, si mislim in naprej praskam. Prikaže se mi Marija in najdem lenobno dviganje, ki me vrne v življenje na 1,5k. Sem zadaj, a še vedno v igri in z nekaj upanja, saj vidim prijatelje (daleč naprej), da jim gre dobro. Zna ostat še kaj zame. Dan je še mlad.

Grem na Žusem, ki pa tudi prdne ne, čeprav naj bi po logiki tam vzhodnik, ki nas je nosil, nekako odskočil. Je pa za hribom nekaj pisknilo in treba je bilo zavrtet. Ne vem, ne znam. Počasi, počasi in močno zaneseno sem se privrtel na 1,3k in konec. Ok, ni za obupat, ni pa to, kar v takem dnevu pričakujem. Ugotavljam, da stotice danes po zraku ne bom videl, preslabo mi gre. V glavi preklopim na preživetveni način in notranji kompas se mi preusmeri v logistiko povratka.

Rifnik mi je bil v doletu, a pravokotno na veter in precej stran od poti povratka. Po drugi strani me veter nosi naravnost proti Laškem, kjer lahko upam na manjši trikotnik ali pa na železniško postajo. Torej smer Laško. Le še eno pošteno, ali dve kilavi pobiranji, pa sem tam. Spustim se naprej, lovim SV sape, a švoh kaže. V neki dolini mi spet začne piskat. Upanje obstaja, saj se dolina na Z zapira in tam MORA porinit gor. Nekaj baloniram par deset metrov nad koncem brega, a se ne utrga (ali pa ne znam). Potipam malo levo malo desno in se mi udre. Med psovanjem pristanem na zaveterni strani grebena.

Ma, kaj čmo. Tako to gre. Konec koncev sem živ in cel, pa še skoraj tri ure kruzanja imam za seboj. 

Javim domačim. Lenart in Irena ponudita, da prideta pome, a sem res na precej odročnem mestu, Šentrupert. Tu sem enkrat že scurel, takrat me je rešil deda. Sklenil sem, da je treba najprej poskusit s samorešitvijo. 

In vsaj to gre. Peš do ceste in štopat. Ustavi prvi ali drugi avto. Gospa me zategne le v dolino. Ok. Če bo treba hodit, se pozna vsak meter. Po dolini spet hodim in štopam, ko ustavi en prvih avtov, ki gredo v mojo smer. Gospa gre v Laško na ŽP po hči, ki prihaja s faksa v Lj. Super. Malo pokramljava in že sva na postaji. Uh, hvaležen. Vozni red pravi, da imam čez 10 minut vlak za Dobovo. Prestopim še v Zidanem mostu, kjer lahko vmes kupim pivo in lepo cigu migu v Brežice, kjer me na postaji čaka avto. Doma sem prej, kot bi Irena prišla do mene na pristanek. 

Kolegi so prav dobro rešili dan. Fai 100 sicer ni bil dosežen, je Gabi bil blizu, Wosa tudi, a se mu je udrlo v Laškem, Mitja in Tibor sta jo potegnila na Štajersko, Mitja do doma. Uroš se vrnil čez Bohor in od tam napadel Laško (vmes se mu je prikazala Marija), kjer je srečal Gabija in skupaj sta potem obrnila Kum ter zaključila v Radečah. Drago je najprej obrnil Kum in nato šel v Laško, od koder se je vrnil do Rimskih. Miha je pojadral na Lisci,pa na Breg, Danilo ni objavil. 

Skratka taprav dan, če ga znaš zagrabit (ali vsaj ne zajebat). 

Brez trikotnika: 50.22 km
FAI: 44.59 km 62.43 pts 

(hm, prvotno 39,85km ?!, po ignore Triangels in nazaj na Auto se FAI na novo izračuna...)