http://xcglobe.com/flights#show-flight/2437221/
V četrtek se slavljenci na hitro zmenijo za družinski piknik na Orešju naslednji dan. Mitja še za poroko, Gabi in Beli za rojstni dan. Če bo za letet, se še leti. Zmenjeno.
Mitji se v petek meša od lepih kumuluskov, ki so se razvili po oblačnem jutru. Napoved je tako-tako. Zna bit, zna pa deževat, zna pihat vzhodnik. A jebiga. V takem greš, pa vidiš kaj bo. Mladoporočenec kliče že opoldne, da gre že ob enih. Jaz sem brez avta, odvisen od Irene. Predlaga, da me pobere, a tudi opreme nimam s seboj. Ni hudega, letenje danes jemljem le kot opcijo. Irena vseeno pohiti in ob dveh že šibam domov, medtem pa Mitja že objavlja slike, kako z Dragotom obirata črne baze. Uau, res se leti! Ko malo pred tretjo pridrvim gor, sta že (nazaj) na startu. Povesta, da ju je dobil dež in sta morala dol in vedrit v avto. Razgrinjata coti, da ju posušita. No, ja, trenutno ni videt dežja, čeprav je kar pokrito, zdravo vleče gor. Grem. Me bo že kdo pobral, ko scurim.
Drži na grebenu, poskusim pri anteni, tudi tu ne gre visoko, vse je v senci. Na hrvaški strani se malo osvetli, pa skočim čez, tam pa me namesto dviganja pričakajo dežne kaplje. Ucvrem jo nazaj, a hrib priklopim zelo nizko, ne zagrabi in zapeljem ven, da se ne nasadim na vinograde.
Nad travnikom, kjer sem že nekajkrat pristajal, nekaj piskne in obrnem. Tu pa tam švohceno popiska. Uspe se mi obdržat na nulci. No, pa dajmo. Sledi 10 min jajcanja, ko gre 10m gor, pa 10m dol. Še vedno sem v zraku. Nizko, ampak pristal še nisem! Dočakam malce močnejši balon, ga ozko obrnem in po nekaj poskusih le zapnem ter se poberem na višino antene, pa potem naprej gor. Juhej, to pa je bilo pravo pobiraje s podna!
Nad gradom se potem poberem (skoraj čisto) do baze na 1,1k in moram poskusit proti Svetim goram. Vmes še popravim do bazice, kar je dovolj za varen giro okoli peskovnika. Dan se je res naredil in privoščim si še en stebriček iznad doline in poskus pobiranja še kakšne bazice na ravnini, ki pa ni sodelovala. Udobno pridem nazaj do starta, kjer kar preveč dela, da je treba bit zelo previden pri pristajanju. Gor je že polno avtomobilov, na startu padal, za startom pa šikare, tako da pristanem zadaj na sedlu. Uf, lepa urica!
Ura je čas za piknik. Tokrat nisem nič soliral in zamudil :)
Gabi je pravkar podkuril oglje in je imel 15min časa, pa se je prijavil za en let s curetom. Ni blema. Dec se lepo pobere, izvaja neke vragolije in nato velemojstrsko pristane na zadnji del vzletišča, pohendla krilo in ga lepo spusti pred šikaro. Ah, saj se da, če znaš.
V zrak gresta še Beli in Danilo, kasneje pa še Jože Koritnik. Veselo se vozijo, vse drži. To je pravo Orešje! Toni na hribu nad kočo na bor namesti novo bambusovo palico z zastavo, ki nadomesti kol s ostankom vreče, ki sem ga postavil spomladi, ko sem z Woso čakal na razmere za odletet (nato pa odletel z Veternika). Vmes pride gor še Irena, kasneje pa tudi Uroš s punco. Nabere se nas res pisana druščina in razvije se živahen piknik. Ko se sonce spusti, že pošteno zahladi in počasi se razidemo. A ne Beli in Toni, ki se še pod večer spravita v zrak in še nekaj časa veselo peglata.
Naju čaka še večerni koncert Dan D na FKK, a se potem ne odpraviva. Prav tako spustiva sobotno gledališče prav tam, da se za nedeljo le sestaviva za akustični Dan D, ki so ga zaradi skisanega vremena prestavili z brestaniškega gradu v kd kk. A bilo je luštno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar