http://xcglobe.com/pilots#show-flight/2378263/
Slabo vreme, dež in zahodnik. Za četrtek se naredi in Gabi sproži alarm. Seveda ne morem, služba. V petek bi lahko. V četrtek se zbere velika jata in vsi, razen Gabija, po dvakrat scurijo. Lokalni šerifi v dveh rundah nabije dobro uro in pol luftanja. Sicer pa se imajo fajn in si prislužijo pivo. Prav je tako. Za naslednji dan so še obeti, pa grem poskusit srečo. Ob 13h se odštemljam, domov preoblečt in po poremo, ob 14h sem na startu. Z Danilom in Woso se ne uskladimo dobro, itak pa gresta ona dva gor peš.
Še je nekaj sonca, a vetra ni tapravega. Za moje pojme hitra priprava, ne veliko palamudenja in spravim se v zrak, ki zagrabi. V duhu me spremlja včerajšnji Gabijev prikaz mogočega in me onesrečuje, ker tega ne dosegam. Pozdravljam se s kolegoma, ki jo peš šibata gor.
Vseeno se spajsam nad vrh, ene dvakrat se poskusim odlepit od brega (pa hitro spizdim nazaj), na koncu sledim enemu tiču, ki pocuri, medtem, ko drugi, ki ubere svojo pot, pobere. Scurim tudi sam in mehko pristanem pri kapelici. Med pospravljanjem nestrpno čakam, kaj bosta odletela pohodnika. Zgleda, da je dan crknil, saj sta uspela le odvijugat do mene. Wosa z lahko opremo (pusi), Danilo s testnim Fusionom. Saj cotica zgleda kar dobro. Mladenič me še zategne po avto in mi prihrani nekaj švicajna, do katerega pa ta dan tudi nisem imel izrazite volje.
V službi sem od kolega izvedel, da imajo v Hervisu neke popuste na merelke, pa sem šel pogledat. Merelk nisem našel, sem pa našel Salamonke za Lenarta. (V soboto jih greva kupovat, poba se odloči, a bone (še od osemnajstke!) ima v Lj. Čakava Lovra in s prijetno druživa. Na koncu se izkaže, da mora prinest fizične bone, ne le sliko črtne kode. Gre iskat v ponedeljek)
Ni komentarjev:
Objavite komentar