http://xcglobe.com/sites#show-flight/2380926/
Jeben covid nam kroji življene in šihte. Od danes zvečer naprej smo fasali še policijsko uro, poleg tega pa prepoved tapkanja okoli, vsaj ne iz svoje statistične regije, kar je naši firmi pošteno pristriglo peruti in obseg poslovanja. Zelo verjetno bomo kmalu spet doma.
Danes sem med šihtom le občasno z enim učem zaznaval sončno vreme zunaj. Beli je napolnil sim za AVP Orešje, ki je začela delat. Miha razmišlja, da vseeno malo čudno kaže, ves čas jug. Da se ni kaj zataknilo? Ok, skočim po šihtu pogledat. Doma še malo razmišljam, ali vzet opremo s seboj ali ne, pa jo potem le vzamem, saj škodit ne more. Pomislim na Miha, saj sva se dogovorila za take popoldanske, a se mi zdi malo verjetno, da bo kaj, saj je napovedan zahodnik, pa še pozno je, kmalu bo mrak. Oddirjam gor, kjer pa klobasa res kaže jug, tako kot puščica postaje. Jebemti! Sonce je tik nad Špičkom. Za odstartat bo, potem pa na brzaka peš nazaj. Hitro in temeljito se pripravim, ter prvič v malo manj švohnemm vetru dvigujem Cureta. Nekaj malega me plete (trema), enkrat se mi podre, drugič pa gre lepo in zaplavam ven. Breg lepo drži in sledi malo vozikanja. Proti gradu ne gre, pohodim gas, pa v prazno. Desni gas si nisem pripel. Ajme neroda! Podrgnem breg, se poberem nad kucelj ter se postavim od brega v veter, da za trenutek spustim komande in si pripnem gas. Z eno roko ne gre, to zdaj že vem. Drži vedno bolj, vedno lažje se pobiram, Cureta lahko na ozko obračam in se zezkam. Problem je, ker vedno slabše vidim. Sončni špegli so za sonce, v večernem mraku pa so prej ovira. Dobro, za veter so še ok, a razmišljam, da jih bom moral snet. V dolini nekdo kuri in dim tik nad tlemi odnaša zahodnik. Gor pa jug?! Cvikam it pristajat gor, saj kar lepo vleče. Grem ven, nad cerkev, pa ne spusti, spiralat se mi pa res ne gre, da bom potem pešačil nazaj. Klinc, grem pristat nazaj, dokler še sploh kaj vidim. Še zadnje pobiranje in... Kakšna višina mora bit? Zadnjič sem šel v pristanek z 520m, pa sem se šele v drugo komaj spravil dol. Tokrat poskusim s 510, pa me zadaj močno spusti, na srečo brez rokenrola, in kar nežno čmoknem na tla kakšnih 20m za avtom, ne poleg. Dobro, vmes je samo grmovje, kamor se je oni dan zapletel Miha, pri avtu pa itak vleče, da bi se lahko spet odpeljal čez. Vesel ko radio.
Podokumetiram stanje, pohitim s pospravljanjem, a me noč ujame in navlaži opremo še predno jo uspem stlačit v rukzak. Bo treba doma sušit. Počasi domov, zdaj me noč ne moti več. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar