Švarč, 23.5.2020, Na veter, pa na češnje

http://xcglobe.com/flights#show-flight/2347547/

Za soboto je napoved JZ, na letenje niti ne pomislim. Potem, ko sem se včeraj dogovoril za današnji jutranji obisk, me Miro dejansko malo pred osmo pokliče izpred hiše. Sledi obljubljena kava, ki se raztegne v živahen zajtrk.
V Ljubljano se mi ne gre. Ne verjamem, da bi preživela uro vožnje do tja, kaj šele do Bleda ali celo na morje. Ne gre. Pa doma imam še dovolj za delat. Ostanem doma. Ena od nalog je tudi v KK nabrat tazgodnje češnje za štrudl. Ko doma zaključim s saniranjem od črvov naluknjanih vrat, ugotovim, da niti ne piha tako brutalno (tudi, če Gabi trdi tako, kar pa itak ni 100% za upoštevat, ker je danes varuška). Preverim postajo, ki pravi da je med 3 do 6m/s juga. Hej, to je pa čisto sprejemljivo. Plan: na Švarč odstartat, peš gor, potem pa po češnje in obiskat tastare. Za kosilo med potjo pojem ostanke včerajšnje pice. Najmi.

Hitro sem gor, zgleda v redu. (Dobim sporočilo z morja. Lepo.) Počasi se pripravljam, a veter kar lepo zvija drevesa. Postaja pravi, da jača. Ma ne zdaj! Oglasi se Gabi in pove, da bo še pojačalo. Hm, Arso ne pravi tako, že zdaj je na terenu več od napovedi. Malo hendlam, na trenutke je kar močno, zgubljam voljo za v zrak. Vzamem si čas za sfrizirat kljukico za zapenjanje vreče, ki se mi je že dvakrat odpela pred startom. Obupam in začnem pospravljat. Zatem opazim, da ni več zelo brutalnih sunkov, postaja pravi, da se je veter spet stabiliziral. Ajd, za odletet menda bo, saj grem le naravnost ven, pa pristat. Ponovno se pripravim in odletim. Start je lep, a zunaj le dviguje in v trenutku sem krepko nad startom. Nisem ravno najbolj sproščen. Nekajkrat obrnem, močno me odnese nazaj. Pomislim na skok na Šedem, a mi je neprijetno ob misli na morebiten rokenrol ob grebenih in grapah. Pustim se odpihnit po grebenu na vzhod in nato z gasom komaj pririnem nazaj in se na vetru spet spajsam nad start. Ni mi v užitek, pa se spustim ven in pristat. Zanimiv pristanek, (spet) bočno na veter. 

Na tleh prav vesel. Te vetrovne avanture mi niso v neko veselje. Gospa iz hiše pri kapelici me pohvali, da se tokrat nisem obesil na hruško. He, he, ugotovim, da misli na Gabija, ki se mu je to zgodilo pred nekaj tedni. Še preden pospravim, veter čisto crkne in ko sem nazaj gor, klobasa le še simbolično kaže, da pihlja jugec. Evo, par minut bi še vztrajal, pa bi dočakal turistično grebenarjenje na Švarču. Ampak bolje je tako, kot da bi (spet) hodil (letel) po robu.

Na češnji sem še pravi čas, da jih v miru naberem pol velike vreče. Na Trubarjevi poklepetam spodaj (prebeljeno stanovanje), potem pa še zgoraj. Doma ni še nikogar, pa si končno privoščim Dramo na spletu, Beneški trgovec.

ps. Zvečer Gabi naredi še svoj H&F. Le ni bilo tako hudo, kot je govoril. Vsaj ne, ko je imel možnost it v zrak. :))