Sušatov video: https://www.youtube.com/watch?v=2q1upIUOMvc&feature=youtu.be
Ta teden že delam.Mitja me v ponedeljek kliče za torek za na Pogorelc, ki je postal nekako popularen. Ne morem na prvi dan počakalnega šihta, od Kondorjev gresta le ona dva z Dragotom. Nekaj le odletita. V četrtek zvečer ponovno sproži alarm, tokrat za Orešje. Menda bo neka luknja v vremenu, Arso potrdi predvidevanja.
Zmenimo se pri meni ob 11h. Drago je točen, Mitja pa se oglasi le telefonsko, je v navezi z Janezom, se dobimo na pristanku. Ok. Pove še, da prihaja Erzotova jata. U, jebemti! Na poti gor, peljem jaz, travmiramo, kako je start nepokošen in da bocela štala ob takem navalu. Gor le debelo pogledamo, saj je vse spedenano u nulo. Beli nič ne ve, na koncu pride na dan, da je pokosil Toni. Krasno!
Dan že buhti, ptiči šraufajo pred startom, vreča stoji pokonci. Dobro kaže. Pridejo še gostje, jih je za en avtobus, se zdi. Mi trije smo takrat že na pol pripravljeni.
Plan večine je let z vetrom nekam na sever, recimo proti Donački gori, meni je ljubša možnost letenja pravokotno na jug proti Lisci, morda Kumu, pa kasneje, ko naj bi veter obrnil v JZ, nazaj do avta. Tudi Dragotu se je to zdela zanimiva varianta. Ampak najprej se je treba pobrat, ne scuret. Sicer pa imamo za primer curaže na pristanku še Mitjev avto.
Mitja seveda odleti prvi, Drago za njim z vozlom v špagi, mene pa že prehiti Suša.
Imam malce treme, da se kot domačin ne osramotim s kakšnim kilavim startom, a se lepo spravim v zrak. Ampak spet brez jebene zanke za vrečo, čeprav mi je bila to zadnja zavestna misel, ki se je spomnim pred vzletom! No, tokrat sem se uspel zbasat not tudi brez pomoči rok.
Samo letenje je bilo tako tako. Nisem ljubitelj gneče v zraku, ko loviš steber in se umikaš kolegu, ki se ukvarja pretežno s seboj. In tega je bilo precej. Zato sem ob prvi priložnosti potegnil na hrvaško. Mitja istočasno in še nekdo za nama. Tam je bilo spet nekaj povrtavanja do max 800m, ki mi omogoča le igrico, do kod si upam it na vzhod, da preživim povratek. Skratka: gneča, ne pa ne pobrat in posledično grebenarjenje. Vmes Mitja nizko potegne na sever, Drago se znova pojavi na startu, nekaj ostalih se pase tam okoli, nekaj pa jih ponikne neznanokam. V drugo greva na hrvaško stran skupaj z Dragotom in se tam končno pobereva do in v bazo. Čisto malo se pomočim. Po robu. Milina. višina dneva 1,35k. Ura okoli treh. V tistem mi ni dišalo porinit proti Donački. Kaj če (ko) scurim kje tam na hrvaškem Zagorju? Kako nazaj od Donačke, če pridemo do tam? Morda pa se je dan le prebudil in grem lahko na Bohor? Skratka iz baze se spustim pod nove baze na vzhod, ko do Tuheljskih ni nič, obrnem in grem kao na Bohor. Gledam Dragota, ki rine proti Bizeljskem, mene visoko odnaša na sever. Klinc, bom poskušal na Bohor. No, nad Orešjem je konec veselja in spet padem na višine malo nad bregovi. Malo se še zezkam tam okoli, ko mimo prileti Drago in pove, da ima dovolj in gre pristat. Ok, jaz tudi.
Gledam kolega, ki ga kar ne spusti. Sam tudi povozim nekaj balončkov, pri tleh pa se pokaže veter, da me kar malo stiska pri pristajanju - na koncu skoraj na mestu navzdol, a na zemljico po dobrih treh uram stopim nežno in zelo blizu avta.
Tam najdem Belega z eno deklico, za katero se izkaže, da je vzhodnoligaška Natalija. Izvem, da je Mitja na Donački, da je šel župnik Janez ponj (pa še malo poletet na DG). Pristane še soimenjak Povh, ki ga čaka Tone.
Beli z Natalijo naju zategne nazaj na start, kjer najdemo Tonija, slavnega kosca, in se mu zahvalimo za odlično frizuro Orešja.
S kolegom greva še v Sela. Na poti pove, da je po prvem pristanku šel več kot pol poti peš nazaj, saj ni našel ključev Mitjevega avta. Na poti je pri prvi obljudeni hiši poprosil za prevoz in ga tudi takoj dobil. So tam še dobri ljudje.
Pri nas na terasi še malo posedimo in poplaknemo kar lep dan.
Kasneje se izkaže, da ni bil ravno big day. Mitja je pogumno nizko potegnil na sever in se vmes niiizko pobral sredi Zagorja, prav pri startu, ki ga oglašuje Natalija. Mega se je nizko in mojstrsko privlekel do Celja, ko pa sem že pristal pa je startal še Završek in lepo odkruzal proti Boču ter nato do Donačke.
Ostali so pocurili okoli Orešja. Tudi Suša, ki pa je posnel vsaj lep dokumentaren video. Tudi Erzo je bil med žrtvami. Skupaj 18 prijavljenih startov, od tega 5 podvojenih, torej 13 + nekaj letečih pilotov danes na Orešju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar