https://goo.gl/photos/976F9d6wKyPyZ5Sr8
Ta teden se kar nekaj leti. 17., v sredo na SV preletavajo Alpe in na drugi strani na dooolgo frčijo z Ivke. V četrtek, 18., vzamem opremo s seboj in res dela vse na ne vem kaj (Misty gre s Kopitnika na tromejo nad Ratečami...), vendar mi razum (in kanček odgovornosti do nedokončanega dela doma v kuhinji) prevlada in opustim misel na letenje. Za petek se obeta še nekaj vremena, a kaže na malo okrepljen JZ. Kuhinja je že kolikor toliko končana zato se odločim v petek le poskusit na Švarču.Že ko se odpravljam iz Ljubljane, opazujem zelo močan veter in nimam več pravega upanja kakšno letenje. Na startu kar precej nažiga, oblaki vidno drsijo od zahoda proti vzhodu, a zgleda termično. Mejni pogoji. Spomin na letenje v začetku maja me vzpodbudi, da vseeno poskusim.
Sam vzlet je bil relativno enostaven saj me ni nič premetavalo po startu. V trenutku, ko se odlepim od tal, pa se začuti pravo moč vetra. Ni šlo nič naprej. le na mestu me je dvigovalo. Ups. Na varni višini sem poskusil obrnit steber, vendar me je za vsak obrat precej odneslo nazaj proti vzhodu. Kar hitro sem se odločil, da bo dovolj in da je bolj pametno it pristat. Toda to je predstavljeno problem, saj saj sem v tistem vetru visel na 800 metrov kot kak šmrkelj. Obrnjen v veter sem se oddrsal proti dolini, kjer me je počasi spustilo do tal. Pristanka sem se veselil kot velike zmage. V takem se res ni za zajebavat.
Med zlaganjem me pokliče Gabi, da poizve, kaj se dogaja in ker je prijazen poba, me pride pobrat in zategnit gor po avto. No, na koncu se je le vse dobro izteklo. Imam čas za v trgovino po cevi za montažo pipe pa še za obisk frizerja, da bom jutri bolj aerodinamičen na MTS ;)Ko kasneje gledam, koliko je pihalo na startu, se izkaže, da sam start dejansko ni bil kritičen (4,4-7,4 m/s), zares je pihalo šele višje, kar se je videlo po hitro drsečih oblakih.
Še o naslovu: dan se mi je takrat zdel bolj primeren za srfanje (na vetru) kot za letenje.
Ni komentarjev:
Objavite komentar