Po treh tednih deževja je malce posijalo sonce. Joc me je s klicem zdramil zdramil iz letalne otopelosti, da sem se sploh zavedel, da je po soncu mogoče tudi leteti, ne le končno kositi trave.
Napovedan je bil jasen dan z rahlim J, a vseeno nisem bil pretiran optimist za kakšno izredno letenje, saj so tla (bila) še vedno zelo mokra, kar pa ne ravno pripomore k dobri termiki. Vseeno sem se odločil, da grem po službi vsaj malce prezračit krilo. Na poti gor sem Joca poklical, če koga mimogrede poberem, pa je rekel naj pridem k Čučniku. Tam me je prijetno presenetil, saj me je še z dvema drugima on zategnil gor, tako da sem bil miren tudi če scurim, ko se je to zgodilo Jocu in ostalim.
Letenje: Štart lep (mi kar gre zadnje čase, sicer pa so bili pogoji idealni), takoj sem zapel stebriček in ga navil, se mace povozikal po grebenu, nad vikendom še en stebriček, potem pa konec. Curi muri sem ter tja, do lepega pristanka pri Čučniku (stopil na potko, cota pa je legla na pokošeno travo - niti eni biljki nisem storil nič žalega).
Videl sem, da je še nekdo curnil, pa sem poklical, če je kdo potreben prevoza gor in je nekdo bil. Zapeljal sem se po Jošta, ki je bil sicer sredi mature, in si tako prislužil pivo na terasi na Lisci. Tam smo še malo pomodrovali in me razpalili za Paratreking čez vikend. Morda pa le?
Lepo je bilo po dolgem času spet malce pobrcati po zraku...
SloOLC
Ni komentarjev:
Objavite komentar