Paratlon, kot smo poimenovali dvodnevno letenje s hribov, na katere se povzpnemo peš, je bil nekajkrat prestavljen zaradi obupnega vremena, zgodil pa se je prav na vikend ob koncu šole, ko smo ponavadi priredilo klubsko odpravo v Posočje. Lovro in Irena sta odletela v London, midva z Lenartom pa sva si privoščila fantovsko soboto (na tleh). Naslednji dan je Lenart odšel počitnikovat na T2, jaz pa (spet) v Radeče.
Cilj dneva je bil iti peš iz Radeč do starta na Križah, od tam pa odleteti nazaj v Radeče. Za nezagrebene je bil organiziran prevoz nahrbtnikov, ostali, torej jaz, pa sem svoj punkl vlačil sam. Da se ne bom samo v leru sprehajal.
Pricapljali smo na Križe, ko se je veter začel sumljivo obračati v JZ. Enim se ni (kot ponavadi) nikamor mudilo, drugi pa smo hoteli še ujeti dan. Damjana so tako ali tako čakali v dolini, pa je prvi razgrnil in potegnil. Žal je odletel z zapleteno vrvico, tako da je z rahlimi težavami prikrmaril do najbližjega pristanka v dolini. Sledil mu je Medo, katerega pa je JZ zelo očitno požrl. Bil sem že na pol pripravljen za štart, ampak je na koncu zamanjkalo volje za nezbežno curenje daleč stran od avta. Pospravil sem coto in se pridružil ostalim na pot na rezervno lokacijo. Capa-capa nazaj po isti poti, pa na Svinjsko rt. Tam je pa nažigal V. Ok, vsaj nekaj. Spravil sem se v zrak in malce žagal nad startom. Marko je potegnil, malo pojadral in šel na pristanek, Robi je tudi malce požagal tam okoli, Joc pa si je premislil in je raje peš sestopil.
SloOLC
Več o Paratlonu 2008 od Markota
Sledi pivce v senci, pa gas v KK po Lenarta, nato pa še s Titom v kino. :-)
Ni komentarjev:
Objavite komentar