Švarč, 31.8.2025 (ned), za konec poletja

https://xcglobe.com/flights#show-flight/2712293/

F&H: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2712369/

V ponedeljek erzotova ekipa dobro odleti z Ravne gore na Madžarsko. Jugozahodnik dobro dela. Korporativn sužnji tudi. V torek spet Ravna gora hrvaško ekipo dostavi skoraj na Ogrsko. Oba dneva Miha in Matic preizkušata Orešje in v torek bi, čeprav pozno, zagotovo šlo, a sta se držala peskovnika, Pardon, Miha je krenil v veter proti Švarču in seveda kmalu pristal. Kot bi bogovi  letenja rotili, naj se kdo spravi na Madžarsko z Orešja. Mitja spremlja situacijo in v četrtek že pošilja ugodno vremensko napoved za nedeljo, zadnji avgustovski dan, z vrisano traso z Orešja, preko Ifke, do Drave in nato ob daleč dol ob reki. Hm, bi bilo za poskusit. Dva dni prej bo kislo vreme, na nedeljo se zjasni in vroče sonce bo segrelo od dežja ohlajen zrak. Ok, zveni obetavno in bo treba poskusit. Kljub dežurstvu in sobotni Bernardkini zabavi. A večer prej vremenarji prerokujejo, da bo sever vztrajal. Mitja se ohlaja in že omenja Gorenjsko.

Na sicer prijetni fešti se s pijačo držim nazaj in zaključek dočakam le malo zaspan zaradi pozne ure. V nedeljo se zbudim kar spočit. Preverjam vreme in razmere so nejasne. Vztraja sever, ki se naj bi obrnil v zahodnik. Hm, a bo Orešje za odletet? Ne kaže. Tako se pozno, šele po eni odpravim proti Koprivnici, kjer potem ni zaznati nobenih sap in to pripišem zavetrni legi pred severom, pa zavijem na Vetrnik. Tam le ugotovim, da če kaj pihne, pihne jug. Torej ni druge, kot da grem na novo obujenega znanca, na Švarč.

Jaka je tokrat doma, na hitro se pozdraviva in pokomentirava katastrofalno igro naših košarkašev na pripravljalnih tekmah pred eurobasketom. Itak pridem potem nazaj po avto, pa bova še kakšno rekla. Na startu je klobasa še vedno na drogu, a zapletena. Previdno spustim drog in jo poštimam, da vidim, kaj vleče. Vleče lep jug. Švohcen, a kolikoror toliko konstanten. Nad glavo lepe baze. Pa da vidimo.

Start tokrat uspe od prve, le zanko izgubim, da se malo težje spravim v žakelj. Zrak sramežljivo zagrabi. Malo potipam okoli in vidim ptiča malo zunaj, pa se  mu pridružim. Žuau je imela prav, tam je delalo in zavrtiva razrukan steber. Ni, da bi bilo samo vrtenje v nek užitek, a spajsat se s Švarča je vedno lepo. Nekako ne znam do baze, pa se še pod 1,3 spustim proti bohorski koči. Plan je vsaj ponovit nekaj takega kot zadnjič. V nekem trenutku se mi zazdi, da me preveč požira, da bi se še na uporabni višini privlekel do koče, pa se, že pod 1k, obrnem ven, proti Šedmu. Je bilo treba malo pohodit gas, da je šlo v veter. Greben bo ziher dal, če ne pa grape na koncu. Za Gabijeve variante Kališevca sem bil že prenizek.

Pa ni dal ne greben, ne grapa, pred katero sem obrnil. Nazaj grede sem se držal precej stran od brega, ne vem, ni mi bilo za tiščat nizek v hrib, posut z vinogradi. Tudi na koncu, ko je v zatrepu doline le nekaj delalo, sem se osredotočil le še na varen pristanek na čim večji zaplati trave. Mehki sestop.

V bližnjo senco, sušit prešvicane cote in pospravit. Spet si najdem neuhojeno pot za bližnjico čez kravji pašnik namesto po cesti okoli hriba. Kdor ne leti, naj vsaj hodi. Lep sprehod nazaj do Jake, ki mi ponudi vodo in klop za počitek. Krajši čvek, ko pa se ohladim, da se lahko preoblečem, se poslovim.

Še na PP75a popisat števec in na T2 na obisk. Doma precej pozno. 

Jebiga, nimam si kaj očitat, da nisem vsaj poskusil. Na Gorenjskem so res dobro in obilno leteli, Mitja precej zadržano glede na svoje sposobnosti, Krešo pa je kresnil osebni rekord.. Z Lisce je en lepo potegnil do Mirne, naši niso šli v zrak. Dan mi je malo zagrenil Tibor, ki se je med drugim pasel v bazah, do katerih nisem znal in pokazal, da se je dalo. Ah...