nedelja, 24. avgust 2025

Švarč, 24.8.2025 (ned), Milostno bohorjenje

Prvi: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2710898/

Drugi: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2710902/

Skupaj z vmesnim hajkom: https://xcglobe.com/flights#show-flight/2710905/


Nedelja namenjena kosilu za 60, ki je zaradi okoliščin prestavljeno. Zaradi ene okoliščine sem tako ta dan ostal doma sam z Izo in s polno načrtov, kaj vse je postorit. A zunaj se zblešči lep sončen dan. Hm. Gabi in Wosa gresta delat na Lisco, pridruži se jima še nekaj mladincev. Morda pa? Lisca zagotovo ne, saj je predaleč za dežurstvo in za v hiši zaprtega psa. Orešje itak, kaj pa Švarč? Napovedan JV bi znal delat, pa tudi sicer bi šel še na Dovško voščit Ireni, morda še na Trubarjevo. Švarč torej!

Domača hišna opravila me zadržijo do 13h, potem pa Izo v hišo, pa na Švarč. Je kar nekaj vetra, nebo je kumulusasto, ni nekih pokrivanj.  Zna bit. Gor se lotim montiranja male vetrne vreče na drog, pri tem pa po nerodnosti odlomim nosilec vreče, tako da jo potem privežem kar na drog. Za danes bo dobro, nosilec bo pa treba popravit. Mea culpa.

Piha v izmenah, včasih še dol. Je bolj vzhodnik kot jug. Dvignem v eni od izmen gor, šavje v špagah, prekinem, očistim. V naslednji izmeni gor spet dvignem in stečem, a ne prime, da se komaj odlepim od brega spodaj. Za vogalom prime. Vozikam se sem pa tja, lovim balončke, a nobenega ne morem prav obrnit. Tonem in ni druge kot pristat. Pri tem me sredi zavoja v pristanek naglo spusti in pospeši z vetrom, zato drseči pristanek, kar gre, a cota se obesi čez žico ograje. Scali ni nič hudega, a sem slabe volje bolj kot zaradi curaže.

Dan je še živ in odšibam nazaj gor. Vseeno si na bregu vzamem nekaj minut za  nabiranje jagodnih listov za domači čaj. 

Zdaj gor bolj konstantno vleče jug. Nekako po napovedi. A kaj, ko je za popoldan napovedana tudi oblačnost. Škarje se zapirajo. Ko sem v drugo pripravljen (po pakiranju odlomljenega nosilca in čiščenju celega kupa šavja iz špag), pa Švač klasika - vse crkne. Prve koprene že ubijajo sonce. Ne dam se sprovocirat in čakam. Vmes totalno crkne, pa se spet zbudi neka švohna sapa. Zunaj, pred nosom, se mi vozijo ptiči, katere drži. Nekaj dela, le mene ne spusti v zrak. Slednjič potegnem v švohcen vzgornik, ki pa zagrabi in višje kot prvič odvijem v levo, kjer zagrabi zares. Takoj lahko zavrtim in ringlšpil gre čez 1,5k. Oho, to je to!

Nekih preletov glede na pozno uro in bližajoče se oblačnosti danes ne bo, je pa za poskusit Bohor. Iznad Ravnega loga tako na kočo, tam makadam, ki da veliko telovadbe in malo višine. Malce naprej, nad Javornikom pa pošteno zagrabi, vario na trenutke kar žvižga, in gre do baze, ki se naredi nad menoj. Zebe me ko psa, roke drvenijo in je lepo ko strela. Ne rinem v bazo, prej pobegnem proti zahodu. Lisca se ponuja, a potem ne bi bilo povratka, saj se nebesne zavese že zagrinjajo. Nad Velikim vrhom se delata dve bazici, pa se spustim tja, da vidim, če ju ujamem še v aktivni fazi. Ne data nič in obrnem proti avtu. A glej ga zlomka, naslednji kucelj še dela in gremo nazaj na  1,3k, da grem v Bohor in potem še enkrat, že pod pošteno oblačnostjo, povrtim na 1,4k. Krasno, pristanek pod Švarčem je v doletu. Poigravam se z mislijo, da bi šel poskusit čez Ravni log še na Vetrnik, a privlačnost udobnega pristanka blizu avta prevlada. Konec koncev dan ugaša, izcejam zadnje kaplje.

Švarč še malo drži, pretipam cel greben, a ni nič, kar bi znal pobrat. Za iztek še malo podrgnem breg pod startom in na pristanek. Oudie zdaj kaže neke cone za fai trikotnik tam pri Senovem, a potem bi bil povratek vprašljiv in raje mehko pristanem. Uf, dobro se je to izteklo, lep krogec po Bohorju. 

Pospravljanje, rukzak pustim spodaj, sprehod gor, pri hiši si izprosim dovoljenje za sončnico, na Dovško voščit Ireni, ki je ni doma, dejansko ni nikogar, upam, da so jo peljali kam na lepše, pustim ji rožo, slikam in ji voščim s sporočilom. Tako se najde čas še za na Trubarjevo, na kratko, pa domov, kjer ni časa za nastavitev robota v pritličje, soproga na telefonu. Z Izo, ki se je šele zdaj spravila jest, na Žejno zalit paradajze in nekaj pojest pa domov, razpakirat in končno odgovorit prodajalcu zica, ki čaka potrditev nakupa pa potem pogledat današnje slike in trek. Pol polnoči pride hitro takrat tudi Irena. Spat.

Ni komentarjev: