https://xcglobe.com/flights#show-flight/2705513/
Po včerajšnjem lepo rešenem dnevu danes letenje ni v načrtu. Treba je še uredit živo mejo, pa še kaj pred deževnim vikendom. Toda. Zjutraj kliče Erzo, da bi po njegovo bilo za Orešje. Lep jug pa nekaj gradienta pa to. Naj izvoli, če želi. Pa bi, da odletim pred njem. Naj pokliče, če se odloči. Odkolesarim na šiht.
Ob enajstih klic, da je na poti. Težko je žabo v vodo naterat. Zaključim odprto zadevo in hitro na picikl. Doma preklopim na letenje, Iza se sprehodi in prezrači pa nazaj hišo čuvat. Dobimo se na Bizeljskem, avto pustim na pristanku, gor nas vodim kar mimu gradu in do vrha, saj ima Erzo kao terenca.
Na startu kar piha, sicer lep jug, a nažiga. Točno po napovedi in po stanju v dolini. Na Lisci so startali že ob 11h, da opravijo drugo nalogo Metulmanije preden se pooblači in zapiha. Za obsotelje je napoved še več vetra, na 700m v zelenem, in to je zdaj to. Baz ni, ptiči se vozijo dokaj visoko, nad vrhovi kucljev.
Erzo nekaj cinca, pravi, da ga je strah vetra. Povem, da se lahko starta, le zunaj te potem izstreli gor, ampak vprašanje je, kaj potem. Tudi če je termično, je termika raztrgana, saj tu ni Brazilija. Po eni strani se mi ne gre v takem v zrak (zato to tudi ni bilo v planu), a ker smo že tu in imamo šoferja za zanesljivo rešitev, pa rečem, hajd, gremo. Gost sicer cilja na Varaždin, pa tam naprej proti vzhodu. Danes ne, a dobro je imet smele cilje, vsaj veva za smer odleta, če bo.
Malo tipam okoli, pri Pečini le najdem steber. Med vrtenjem se sprašujem, kaj za vraga Erzo še vedno počne na tleh. Steber se konča na 0,9k, seveda močno zanesen nazaj. Kolega se je enkrat takrat šele spravil v zrak, zato se še ne vržem nazaj, ampak grem čez Sotlo na Cesargrad. Izven stebra so močna propadanja, za v veter je treba dobro pohodit gas.
Hrvaški hrib ni radodaren, že malo zacurim in se ne bi pretirano razburjal, če bi dejansko scurel, saj je zrak precej razbit. Še sicer zelo kompaktno Scalo mi je enkrat lepo zložilo kar nizko nad drevesi. Vseeno se oklepam dviganj in na zahodnem grebenu se le spajsam gor, na ne dovolj za nadaljevanje. Z Erzom zamenjava poziciji na hribu in se vsak na svojem koncu hriba uspeva zvrtet na blizu 1k. Ne kaže, da bi se dalo tu dobit kaj več in se vrževa nazaj.
Spravim se v senco bližnjega drevesa, uredim službene zadeve in se javim Zdenetu, ki se odpravlja za nama. Pošljem mu lokacijo. Kolega je pristal nekaj minut za menoj med Pregrado in Krapino. Hitro se pakiram, da me Zdene ne dobi nepripravljenega (kot Miha ponavadi :)). Sklenem, da mu grem naproti, ga kličem in izvem, da je šele pri mojem avtu, kam da naj gre, ker mu navigacija ne deluje. Razložim pot in ga pričakujem čez petnajst minut. Pripešačim do (bolj) glavne ceste, spet kličem in pove, da ima še sedem minut do mene in ga naj ne klicarim, ker mu zrušim navigacijo. Ok. Čez dvaset minut ga še ni in me že skrbi, ko pokliče, da je pri Erzu, da ga je navigacija pripeljala tja. Gost pa bi tam delal še neke projekte. Dovolj imam vsega in ponovno vzamem pot pod noge. Cesargrad je pred menoj, še veliko daljše razdalje smo prehodili in pretekli. Raje hodim, kot pa dve uri čakam za cesto.
Ja, danes nekoliko na silo v zrak, a konec dober - vse dobro. Jemljem kot trening. Klubski kolegi so bili medtem na Lisci, kjer so odleteli že okoli 11h in do 13h pretežno zaključili, tudi s tekmo. Lep so so se naleteli, bolje kot midva.
Zic bo treba zamenjat. Žakelj je že pošteno razpadel.
Ni komentarjev:
Objavite komentar