Ok, beda. Tako je bilo:
Zahodnik / jugozahodnik se obrne v severovzhodnik, za petek se sproži letalni alarm. Precej me šibi, ker je vikend zaseden z rojstnodnevnimi feštami. Potrudim se vse uredit do četrtka, da je vsaj petek neobremenjen.
Kondorji se spravljajo na Lisco, Wosa zgodaj na Vetrnik, mami ga Orešje, a ga prepričam, da bo danes Veternik. Z Miho se uskladiva, da greva skupaj, Mitja je že od četrtka na Dobrča open, Gabi je skrivnosten.
V službi ni da ni, vendar uspem odbit vse napade in se le s petnajstminutno zamudo odpravim domov in naprej v Koprivnico (vmes seveda obtičim pred rampami v Šentlenartu). Ob enih sva na startu, kjer nadeva Rokovo mamo in moje zimske rokavice. Mama pove, da je Rok pobral in jo potegnil proti Bohorju. Tik pred vzletom vidim, da se na Vzhodni ligi hvali z 1,7k na Bohorju. Fak, res dela! Sicer je na 1,5k šlogana inverzija. Že na poti gor z Miho predelujeva scenarije za otvoritev, kako se z Vetrnika prekobalit na Bohor. Kolega bi rad, tako kot jaz, nekam potegnil. 
Medtem se le zvrtim na 1k in se zapodim proti Bohorju. Zagledam nekoga, ki vrti nekje pred Švarčem (kasneje se izkaže, da jeto Gabi) ter Miha, ki ga zunaj, nekaj sto metrov pred menoj, pošteno dviguje. Hja, spet sem kot osel med dvema kupoma sena. Ali it na Bohor naravnost po preizkušenem scenariju, ali porabit steber, ki mi ga markira kolega? Steber se mi je zdel res hud in zavil sem tja. Pa razen hudega udiranja ni bilo nič. Druga dva sta se lepo pobrala in se spustila točno nad tisti bohorski travnik, kamor sem bil pred nekaj trenutki namenjen sam.
Skozi glavo mi gre, da moram čimprej nazaj na start, dan se je šele prebudil. Klicarim Gabija in njegove znance, a brez uspeha. V drugo se Gabi le javi in pove, da je na Bohorju na 1,4k. Ok. Odletel je na Švarču in brez problema pobral. Ok, bom še sam poskusil.
Odpeljem se na Senovo. Banda ni pri Klanjšku, ampak na Gabijevi terasi, kjer lahko le čestitam orlom. Mihi za njegov prvi prelet sploh in najdaljše letenje doslej, Wosi za fenomenalen let do Laškega in čez Kum nazaj na Senovo, ter Gabiju za (še en) uspešen start na severne sape na Švarču ter zanj rutinski let čez Bohor do Rimskih, kjer se je sicer nekaj uštel in pristal.
Po dveh pirih zapeljem Gabija na Švarč po avto, Miha v Koprivnico, potem pa grem še na Trubarjevo po spominski ključek s presnetimi tremi kasetami iz Lovrovega zgodnjega otroštva (za sobotno rodbinsko fešto)
Ta petek se je letelo na polno. Mitja je ne tekmi prišel v cilj, Tomo je 4 ure drgnil Kriško, Drago je z Lisce povezala Bohor in Žalec, Uroš pa z Lisce do pod Dobrovelj, Roberto pa je tudi obrnil Rudenik in Svinjsko.
V komentarjih je nekaterim curašem zapisalo, da je bil danes "čuden luft". Ja, tudi meni je bil rahlo čuden in se nisem dobro znašel. Nekaj pa je bilo tudi dobrega. Relativno hitro sem se pobral na Vetrniku, a v nasprotju z razlago Mihi sem narobe odrinil proti Resniku ter skoraj scurel. Vesel sem pobiranja in rešitve izpod Resnika, potem pa spet nerazumno narobe zavil v zasluženo curažo.
Ja ni kaj, danes sem si sam zakuhal to žalost in šel peš na pokoro. Res vesel za Miha. Naslednjič pa skupaj.
Tako je to, slabše ko se leti, več se piše (da se tuga izlije). Bo naslednjič bolje.
P.S.
Sobota, lepo letenje. 590 objav.
V Alpah je hudo, primer trase, ki jo bom enkrat obrnil, predvidoma s Kobale. Tile so z Vogla -
Ali pa ta - http://xcglobe.com/flights#show-flight/2614722/
Ali pa ta - https://xcglobe.com/#show-flight/2614641/
Ampak ok, mi smo imeli spodobno rodbinsko srečanje na nevtralnem terenu. Irena pravi, da Lovru zadnjič organizira r.d. Pa da vidimo.
p.s.2
Nedelja na trubrarjevi, za dedovih 87 let. Klasično prijetno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar