https://xcglobe.com/flights#show-flight/2613456/
Zunaj je pravo poletje, jugozahodni vetrovi prinašajo vročino. Napovedi so tako-tako. Prejšnji teden v četrtek
Krešo kresne lepo 40+ z Orešja čez Ifko, Mitja jamra, kako nas bodo nabili, Gabi se buni, zakaj so sploh v vzhodni ligi. Ajd, leti se in to je to. V petek kaže podobno kot dan prej, ampak itak je sestanek Levice, kar pa mi je bolj izgovor za brezvoljo za karkoli. Sobota je prevetrovna, še lep del tekmovalcev na XC Savinjska na Konjiški se prizemlji po prvi obratni. Za nedeljo lepo kaže, zahodnik popusti, a je na sporedu piknik za Manjin rojstni dan. Namesto v soboto, za rojstni dan. Ajebigasad. Ni vse v letenju. Še Lenart je prišel. Za ponedeljek se že obeta spet jugozahodnik, pa ne planiram nič. V službi sem z avtom, da odpeljem domov karton penine, del za Lovrov jutrišnji rojstni dan.
Po tretji, ko me kolega že zapustita, pingne Miha in namigne na Orešje, kjer kaže lep J-JV (?!). Hitra odločitev, dogovor, pospravit, domov, oprema, ..., oddam (preko fb podarjene) otroške picikle in gas na pristanek, kjer prijatelj že čaka. Pelje on, pa zategne kar na vrh. Ko sem bil nazadnje gor, sem namesto odpihnjene vreče navezal šop špag, Naslednjič je Krešo prinesel novo vrečo, pred dnevi pa je Miha namestil še novo vrtljivo ročico za vrečo. Zdaj najdeva to vrečo kot kondom nataknjeno na drog. Ko jo osvobodiva, končno pokaže zdrav jug. Piha precej manj od napovedi, a obetavno. Glede na pregreto ozračje (pazi - april je!), nastajajočo kopreno in pozno uro si obetam nekaj grebenarjenja na vetru, termike pač ne.
Miha lepo odstarta in takoj ga vzame gor. Sam sem nekaj zmeden in me plete z odletom, da moram ene trikrat, štirikrat ponovit, da se končno le skobalim v zrak. Sledi klasično tipanje na zahod, kamor spet ne gre, pa nizko nazaj. Danes je dan za letenje brez odvečnega vrtenja, sklenem. Miha je že na Japici, grem za njem, drži. Raztegujem na vzhod, vmes popravljam in gre. Privlečem se do blizu Tuheljskih toplic, tam pa obrnem in trepetam za priklop nazaj na Japico, a se izide. S ptiči nekaj motovilim nad kamnolomom, vendar pobrat pa ne pa ne. Grem, saj je dovolj višine in pridem v šusu do pečine, kjer obrnem pred parom, ki tam uživa razgled in se spajsam nad vrh. Miha poskuša pristat pri avtu, a se zadeve loteva previsoko in start le preleti. Kasneje pove, da ga je lepo treslo in tako minilo do toplandinga danes. Sam še enkrat porinem nad grad računajoč, da me bo veter dvignil. Neke višine nisem dobil, zato je bilo treba kmalu obrnit in se spet nizko, nizko reševat. Tokrat sem res čisto v podnu in si ne upam obračat. Vsak meter višine izkoristim za beg iz luknje, gosto prepredene z vinogradi. Spodaj ni nobene uporabne sape. Izvlečem se, čeprav sam nisem verjel, da bo šlo. Kmalu po pristanku pri avtu se mi pridruži še kolega. Dan je rešen.
Zategnem ga do sedla, od tam odsopiha na vrh po svoj avto, jaz pa grem v Pinelo , kjer ga pričakam s pivom. Dobro se je to danes izteklo.
Zategnem ga do sedla, od tam odsopiha na vrh po svoj avto, jaz pa grem v Pinelo , kjer ga pričakam s pivom. Dobro se je to danes izteklo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar