Lisca, 27.1.2024 (sob), Ko zadiši po pomladi

 https://xcglobe.com/pilots#show-flight/2599832/

Na občnem zboru se dogovorimo, da to soboto počistimo grmovje pod startom na Lisci, pa da čimprej obiščemo lastnike zemljišč, ki jih uporabljamo. Ob preštevanju, kdo gre, se izkaže, da jih je kar nekaj bolanih, pa se akcija prestavi. Za vikend se začne kazat možnost letljivega vremena, pa je zdaj treba upoštevat tudi to. V petek se odločim, da grem v Lj., končno dvignit tanov strešni kovček,pa še malo po trgovinah med čakanjem, da se končajo pevske vaje. Med transportiranjem po petkovi prometni konici dozori spoznanje, da vikend druženja že dovolj, zato preklopim na dogovarjanje z Gabijem za sobotni obisk kmetov okoli Lisce. Glede letenja je nekaj cincanja, sobota ali nedelja, Primorska ali Lisca. Sam nimam neke volje za karkoli, če paže potem sem raje za kak lokalni poskus. Primorska je lahko zaradi severa super in pa tudi triki. Doma isto, le voziš se manj. Slednjič se zmenimo, da gremo v soboto obiskat lastnike zemljišč, če bo pa vreme dopuščalo, pa se še vržemo s hriba poskusit, ali bo napovedan gradient kaj potegnil gor. Nedelja je še odprta. Na Lijaku bo tekma, doma pa tudi zna bit še kaj. Vsaj sonce pa je zagotovljeno. 

V petek sem pozno doma, s pospravljanjem in pripravo opreme zaključim šele v soboto okoli pol dveh zjutraj, tako dami je Gabijeva osma na Gnoju zgodnja, a pridem tja še pred kolegom. Radeče, Stane, Spar, nabavljanje daril, sestavljanje paketov, devet obiskov, branjenje pred pijačo, za likof pridemo še na rojstni dan, 60 letnica. Fak, blizu smo.

Gor se nam pridruži še Uroš, ki prikolovrati peš. V zavetju terase počajčkamo in se ogrevamo na zdaj že visokem soncu, ki da 5 stopinj v senci. Sam opravim še proceduro, ki po mojih internih vražah napove dobro letenje, čeprav si razumsko ne obetam kaj posebnega, januar je. Tudi zebe me letnemu času primerno, zato nase navlečem prav vse, kar imam s seboj. Ogled grmovja pokaže, da le še ni tako kritično, bo pa treba preventivno malo počistit.

Razmere kažejo sumljivo dobro. Baz seveda ni, vleče lep jug, s sunki termike. Uroš je prvi pripravljen in gre, lepo ga vzame gor. Sledi  Gabi, sam sem tradicionalno zadnji. Imam malce zdrave treme od zadnje telovadbe s Scalo tukaj. Ljudje z zanimanjem opazujejo, ene slikajo - kot nalašč, da se kaj zaplete. A Curec se izkaže, na ravnini gre lepo gor, zvito uho lahko spumpam in nežno stopim v zrak. Fajn občutek.

Ne zagrabi takoj, toda sondi nad malo Lisco me pomirjata. Nista visoko, vendar kažeta, da drži. Ko se še sam spajsam nad greben, sta ona dva že na poti proti Rudeniku. Tam nekje se srečamo; jaz ziheraš visok rinem tja, kolega pa nizko že nazaj. Zarinem v muldo, kjer se je Gabi malo prej pobiral, pa ne znam pomulit danih balončkov in se prezgodaj umaknem. Potem vendar  zapnem nek stebriček, da se spravim na začetno višino, pa od tam porinem prav do Rudenika, ki se oddolži in me obdrži gor. Nazaj grede se trudim držat višino, kar me upočasnjuje, ampak jebiga, nikamor se mi ne mudi. 

Tako priskakljam nazaj nad malo Lisco, kjer zapnem nek steber, ki gre čez doslejšno višino dneva, 1,2k. Zanesen s severom. Beštija gre na lepih 1,4k, kjer padem ven, pri čemer me lepo sklofa, kar Curec junaško prenese in se hitro sestavi nazaj. Poskusim če malo in res dobim še 100 metrov. Dobra višina za naprej. Plan je Kozjek ali vsaj Čelovnik. S severom odpihnjen južno od Lisce porivam v veter proti SZ. Gre počasi, ampak ves čas po malem tudi gor. Ne morem verjet. Gledam kolege globoko spodaj, vmes sta se pridružila še dva, sam pa se le peljem v veter, vario pa vsake toliko piskne gor. Tako se do Lisce pripeljem nad 1,6k. Hecno in fajn. 

Oudie kaže, da imam tu okoli 20kmh SZ vetra, vem pa, da je spodaj jug. Vprašanje je le, kje se to obrne in kako razburkano je tam. Nisem prepričan, da bi Kozjek dosegel nad vrhom, pa se spustim do Čelovnika. Opazujem Gabija, ki se pobira spredaj na Kinclu. Meni zagrabi Čelovnik, prepričan sem, da se mi bo kolega pridružil. Pa se ni, je šel pristat v Radeče. Z 1,2k me že vleče proti Kumu. Opomnim se, da je jebeni januar in naj se ne zajebavam preveč.  Vseeno porinem nad Svinjsko, hočem obrnit vrh, scincam pa že par sto metrov prej, nad startom, ter jo ucvrem nazaj na Kincl, ki ga dosežem malo pod grebenom. Drži nulco, da se splazim v eno muldo, kjer me z jugozahodnikom položen steber vzame gor. Za razliko od Gabija porabim to darilo za priklop Čelovnika, ki še vedno dela. Sever se krepi in me že na 1,2k splahuje od hriba. Zbudi se upanje, da preko Radeža in Razborja lahko priskakljam do  Lisce in zaključim povratek, potem pa ... lahko še raztegujem, če bo kaj še dalo. Zgodi se podoben hec kot prej nad Lisco. Tokrat ne gre gor, dol pa tudi ne preveč in tako se v glajdu pripeljem do Lisce. Povrtim balončke, da obrnem start, kjer  še vedno rahlo vleče jug, in se poigravam z mislijo, da bi kar gor pristal. Vseeno se odločim raje še poskusit nad Ledino, ampak na poti do tamkajšnjega štarta se ne pokaže nič življenja, pa odvijem proti Bregu. Sprašujem se, kje zaboga kolegi tam startajo?! 

Na Kompoljah vidim en avto, ampak ker ne najbolje, na telefonu preverjam, če je kak dogovor za pristajanje tam. Ni in grem na Breg, kjer lepo nežno sestopim pred hišo, ki smo jo pred nekaj urami obiskali z novoletnim voščilom. Gabijevega avta ni več tam. Hm?

Bojan (?) takoj ponudi pivce, ki je zdaj dobrodošlo. Gabi pove, da so v Sevnici na pici, da gre on naprej v Celje in naj grem v Brestanico z vlakom, ki gre z Brega čez 10 minut. A?! Zlagam kot norc, Gostitelj preverja vozni red, ki pravi da gre naslednji cug dol šele čez dve uri. Ponudi, da me zategne v Sevnico, Gabi pa se vda v usodo, da me dostavi nazaj do avta. Zaključni pir v Rondoju časti Uroš za nov šiht. Kolega, ki sta oba pristala v Radečah je pobrala Regina.

Kolega sta bila bolj dirkaško naravnana. Malo za nami sta odletela še Romi in Roberto. Zeblo me ni, tudi stare zimske rokavice brez grelcev so bile dovolj tople. Slikal nisem nič, kamere niti nisem vzel s seboj, kljub prekrasnim razgledom na Snežnik, Triglav, Karavanke in Pohorje me ni zagrabilo ven vlečt nepripet telefon. Podobe bodo, tako kot občutki, že ostale v (tapravi) glavi..

Res dober zimski dan. Najbolje je takrat, ko ne pričakuješ veliko, pa te razmere pozitivno presenetijo. 

Rečena je težava z zanko gumice za vrečo. En dodatni vozel je zožil zanko tako, da je zdaj tesneje na čevlju in tam preživi odletni manever. Sicer pa vidim, da imajo novejši zici to gumico že serijsko vgrajeno. Le da na koncu ni zanka, ampak neka kljukica ali karabinček, ki si ga zapneš za vezalke na čevlju.